Važna je pot ne cilj...

...se je glasilo današnje geslo Tadeje in mene. Poskusila sva iz Kofc dostopit na Veliki vrh. Že na dostopu do Kofc sva kr dobr lutnila in se z gažnjo po ovinkih in mokrem snegu le nekako prebila do Kofc. Na poti proti Velikemu vrhu so naju spremljali leden dež, ki naju je premočil do kosti (mene sam do jajc), gosta megla in močan veter. Humar bi rekel, da naju gora ni sprejela, zato tudi midva nisva nje in sva predčasno obrnila. Posebna pohvala Tadeji za torto, svečke in vse ostalo kar spada k tovrstnim podvigom.