Nam je ravno, čeprav Ravna gora ni ravna

Na ne tako sončen dan se naj je kopica mladcev (jaka+tadeja, nina, peter h. in jaz) odpravila raziskovat malce manj obljudena hrvaška plezališča (Ravna gora). Že ob prihodu na parkirišče smo se seznalili s sodobnimi otroškimi hrvaškimi športi (hitrostno sedeče rolkanje po mastni cesti). Vsi skupaj smo splezali cele tri in pol smeri (plezališče nam ni ravno priraslo k srcu) in kaj kmalu končali v zagrebu, kjer so si ženske privoščile čudno bio kosilce, pravi moški pa smo segli po čevapih in pivu. Ne ravno športna, ampak vseeno zelo prijetna sobota s prijatelji.