Praznično na Vršič!

V četrtek in petek sem se potepala po Vršiču in severni steni NŠG.

Četrtek se je začel z grenkim priokusom. Ko sem prispela na Vršič, sem ugotovila, da ni več nobenega prostega parkirnega mesta. Kar 45 minut sem iskala prostor, preden sem našla majhen košček ob cesti, kamor sem komaj stlačila avto. Aljana in Erik sta bila bolj zgodnja in pravita, da s parkiranjem nista imela nobenih težav.

V petek sva zato s Špelo Polak preizkusili avtobusno povezavo na Vršič. Ob 7.35 sva sedli na avtobus in nekaj minut po osmi že hodili proti severni steni NŠG. Na vstopu v smer Grande finale, ki se začne po Kranjski poči, sva prehiteli dve navezi(6 ljudi) z uvodno skalno turo za tečajnike.

Čez nekaj snega in krajno zev se brez težav pride v čevljih. Prvi raztežaj sva zato začeli nekoliko višje in potegnili približno 60 metrov do pod strehe(velke gredine) IV. Naslednji raztežaj začneš rahlo v levo potem pa po neki kvazi poki. Obe s Špelo sva se strinjali, da je naslednjih deset metrov najtežjih v smeri (do pod strehice) – ne toliko zaradi težavnosti, kot zaradi nerodnih gibov tlačenja po vlažni, z mahom poraščeni ''poki''. Pod strehico je sidrišče. Naslednji raztežaj prečiš rahlo proti levi do vnožja kamina, ki je v začetnih metrih rahlo previsen. Po kaminu splezaš na stolpič(vmes je en štant, ki ima 5 klinov, dejanski štant je 5 metrov višje na desno). Potem sledi lepa zajeda do naslednjega štanta. Sledi še zadnji raztežaj rahlo desno čez previsek in se nato priključi Kranjski poči. V prvih 60 metrih je še vedno precej naloženega kamenja, višje pa smer ponudi kakovostno in uživaško plezanje. Edina pripomba bi bila, da je v smeri občutno preveč štantov – nekaj bi jih brez težav lahko odstranili.

Tekom dneva je bilo slišati ogromno padajočega kamna čez steno, zato se nekje popoldne ne bi rada znašla na vstopu v smer pod vsemi navezami. 

Ravno v zgodnjem popoldnevu, ko je sonce najbolj pripekalo, sva sestopili nazaj na Vršič in počakali avtobus. Čas je bil kot nalašč za izotonični napitek. Obe sva bili nad avtobusnim prevozom prijetno presenečeni – avtobusi so točni, klimatizirani, vozniki prijazni, prostora za plezalno opremo pa je več kot dovolj.

Plezali: Jana Štenkler, Špela Polak(AAO), Grande Finale VI+/V, 250m, NŠG