Drugi jolly, trikrat sreča - poročilo nesreče v Luciferju

21.1.2026 sva se z Markom po službi odpravila v Luciferja. To je bilo v drugi rundi ohladitve, vmes je bila za vikend kratka odjuga, čez teden je pa mraz spet stisnil. Ko sva prišla pod slap ob 17-ih je bila temperatura -9°C.
Naveza treh matičarjev se je ravno spuščala po vrvi čez slap in je od njih vse letelo, zato sva z Markom ob strani, še v gozdu, počakala, da so prišli do spodnjega sidrišča. Ko je bil zadnji dol, sva nenavezana splezala prečno čez podstavek do sidrišča. Eden od matičarjev se je že po vrvi spustil v dno, ostala dva sta čakala na sidrišču, Mark je ravno prišel do sidrišča, jaz pa sem stal par metrov desno, ker pri sidrišču ni bilo več prostora in začel premetavati vrv, ko se je nekdo zadrl “PAZI LED”. Počepnil sem in se poskusil zaščititi tako, da sem dvignil roke nad glavo, ko me je zadelo več kosov padajočega ledu. Led me je zbil tako, da sem drsel po podlagi kakih 5 metrov nižje, kjer sem se z derezami ustavil pred skokom. Fantje na sidrišču so skočili v akcijo; Mark je začel pripravljati vrv, da mi jo vrže in me povaruje nazaj do sidrišča medtem, ko je eden od matičarjev klical 112. Vmes sem se jaz počasi zbral toliko da sem videl, kaj je bilo poškodovano. Leva roka pri komolcu in desno koleno sta bila precej potolčena. Komolca in kolena nisem mogel pokrčiti. Moja dva cepina sta ostala pet metrov višje v ledu, kjer sem premetaval vrv v času nesreče.
Matičarji so povedali, da je zgoraj še ena naveza in jim začeli vpiti, naj nehajo plezat, ker je bila nesreča. Prepoznal sem enega od imen, zgornja naveza se ni odzivala zato sem ga poklical na telefon; Matic Košir se mi je javil ter povedal, da sta s soplezalcem že izstopila, da padajoči led ni bil od njiju.
Vrgli so mi vrv in par minut kasneje sem bil navezan in varovan na sidrišče. Mark je do mene po vrvi spustil en cepin tako, da sem lahko počasi splezal na varno do sidrišča. Tam sem počakal pribl. dve uri. Prva dva pri meni sta bila Matic in njegov soplezalec. Malo za tem se je na lokaciji zbralo še moštvo GRS Kranjska Gora. Z motorno vitlo so me v nosilih spustili do poti v gozdu ter me spravili do urgence na Jesenicah. Rentgen je pokazal, da ni nič zlomljenega, bili so le udarci, zato so me po eni uri poslali domov z Lekadolom, Analginom in Brufenom. 

Po nesreči sem se o dogodku pogovarjal z različnimi vpletenimi ter z mnogimi drugimi, ki so plezali Luciferja pred in po nesreči. V dveh tednih je šlo čez slap več ducat navez, na dan nesreče 5 navez za katere vem. Od več ljudi sem slišal, da je bil v drugem raztežaju en blok ledu že precej “švoh” in, da se je v dneh po nesreči s ceste videlo, da en del slapu v drugem raztežaju manjka. Teorija je, da je že tako naluknjan del, ki se je med odjugo odcepil od podlage, pri nizkih temperaturah počil in odletel sam od sebe. Kaj točno se je zgodilo, verjetno ne bomo nikoli vedeli. 
Pri nesreči sem imel trikrat srečo:
1.    Da me padajoči led ni ubil
2.    Da sem se pri padcu ustavil pred skokom (~30 m)
3.    Da na koncu nisem bil niti hujše poškodovan; nič zlomljeno, le potolčen
Padajoč led je vedno prisotna nevarnost pri plezanju slapov, najpogosteje kadar je naveza v slapu nad nami. Redkeje pa pričakujemo padajoč led od spontanega poka.