Alpinism not possible

Zimski alpinistični tabor PZS v Chamonixu je potekal od 21. do 29. marca. Za naš base camp v CHX smo imeli res lep Chalet z razgledom na Midi, štirimi kopalnicami in vrhunskim kuharjem. Vreme sprva ni obetalo veliko, gor pa so nas držale predvsem Instagram objave vrhunskih vzponov iz preteklega tedna.

V nedeljo smo se razdelili v tri ekipe. Gašper in Bine sta odšla proti Argentière koči, Mifi, Robi in Alina proti bivaku Leschaux, Urša, Elvis, Erik in jaz pa smo hoteli na kočo Cosmiques. Gondola ta dan iz neznanih razlogov ni obratovala, tako da smo izgubili dragocen dan aklimatizacije. Na kočo smo se odpravili naslednje jutro in od nje direktno v steno.

Ker sem bil v skupini z ne-smučarji, dostop ni bil ravno enostaven. Z Erikom sva plezala Modica–Noury v dobrih razmerah, Elvis in Urša pa Pellisier Gully, ki je postregel s suhima zadnjima cugoma. Zvečer v koči smo že kar čutili višino, tako da se je moral Erik naslednje jutro predčasno vrniti v dolino.

Skupina na Leschauxu tudi ni bila brez težav – njihova prvotna smer ni bila narejena, zato so spremenili cilj in v smer vstopili šele okoli 13. ure, kar je pomenilo nočno plezanje. Gašper in Bine sta imela težave predvsem v koči, kjer sta ostala brez besed, ko jima je oskrbnica rekla: »Alpinism not possible.« Na koncu se je izkazalo, da je bil alpinizem še kako possible – obe ekipi, ki nista šli na Midi sta imeli dobre razmere, le detajl pri Vikingu je bil malo bolj na hard.

V ponedeljek oziroma torek smo se vsi zbrali nazaj v Chaletu, saj je v sredo prišla hladna fronta. Alina je predlagala movie night in tako se je začelo vsakodnevno gledanje YT posnetkov plezanja Eigerja in Jorassov. Po nekaj dneh smo poznali že skoraj vsak grif in hook. Raje ne bom začel naštevati vseh oseb, ki so bile vmes tema pogovorov. Res neprecenljivo.

Slabše vremenske dni smo izkoriščali na smučišču, v plezalnem centru in tulanju v lokalnih plezališčih. Napetost je vseeno počasi naraščala – kdaj bo vreme spet dopuščalo plezanje v gorah?

Vremensko okno se je pokazalo za soboto, zato smo se že v petek popoldne odpravili na Midi. Tam nas je pričakalo toplo sonce in lep spust do koče Cosmiques, v njej pa vonjave po sveže pečenem lava kolaču, ki ga seveda nismo pustili pri miru, dokler ga ni zmanjkalo. Zvečer smo še poskusili sestaviti sestavljanko punce v kopalkah na plaži, ampak nam je redek zrak raje serviral razmišljanje o neumnih forah in dodajanje močnih plezalk, ki smo jih spoznali v koči, na Instagramu.

Zjutraj sta Mifi in Bine napadla Modico, Gašper, Robi in jaz smo šli v M6 Solar, ostali pa v triangel, smer Assassin... Močan in mrzel veter je zadnjo skupino hitro premrazil, tako da so se obrnili nazaj proti dolini. Naša naveza je imela več težav s pomanjkanjem snega in ledu, kar je nekatere cuge naredilo precej psihotične. Mifi in Bine sta imela edina res dobre pogoje.

Za konec je sledil še spust po Vallée Blanche, s skokom čez špaltno in ledeniškim rodeom po razpoki. Na koncu se nam je vsem samo še smejalo.

Za zaključek smo se morali malo bolj zresniti – ob sirnem fondiju in intelektualni debati o večni temi »zapornica v Vratih« smo gostili še Lindiča in njegovo Fanny.

Če potegnem črto: glede na slabe plezalske razmere v Chamonixu so bile te še vedno bistveno boljše kot pri nas, kar je pomenilo veselje pri plezanju. Od vremena smo uspeli izboriti 3 lepe dneve. Ekipa je bila vrhunska – tako v stenah kot izven njih – in to je na koncu tisto pomembno zaradi česar se imamo fajn.

Petites Jorasses- NW Gully of the Frebouze, III 4+ 500m (Alina Ledinek- Miha Habjan- Robert Skumavec)

Pointe du Domino- Petit Viking, III 4 500m (Gašper Reberšak- Bine Mekina)

Pointes Lachenal - Star Academixte, M6 250m (Urša Kešar- Elvis Susak- Marko Volk)

Pointes Lachenal- M6 Solar, III M5+ 200m (Gašper Reberšak- Robert Skumavec- Marko Volk)

Mont Blanc du Tacul- Modica-Noury, III 5+ 500m (Erik Pavusa- Marko Volk, Miha Habjan- Bine Mekina)

Pointes Lachenal- Pellisier Gully, TD- 5 220m (Urša Kešar- Elvis Susak)