SZ greben Kočne

V nedeljo, 8. marca sva z Alino plezali SZ greben Kočne. Turo sva si zastavili malo daljšo (ne po eni izmed grap, ki vodijo na greben), ampak sva jo štartali na Velikem vrhu in tako imaš opravka s celotnim grebenom. Ambient prečudovit, tako da je vredno. Borbe z borovci ni bilo, saj je snega dovolj. Na Veliki vrh sva dostopili po "prvenstvenem" dostopu, saj sva se v štartu tako zaklepetali, da sva markacije po normalki pozabili gledat. Tako sva skoraj od parkirišča do samega vrha usekali ravno črto.

Celoten greben je pozimi delikaten in kompleksen, celotna tura pa kar naporna. Sam greben ni potrebno veliko opisovati, plezanje po skali, snegu, zamrznjenih travah, tolčenje delikatnih prečk in grizenje predvsem DOLŽINCEV.

Ko si enkrat na vrhu, se pa spet začne. Nič kaj kratek in mestoma zahteven sestop. Izbrali sva si Povnovo dolino. Dolgometražno štamfanje in iskanje prehodov med strmimi skoki. Na srečo sva že na vrhu videli, da je najverjetneje kar dobro narejena, saj so bile vidne sveže sledi smučarjev. Na koncu Povnove je pod tabo vertikalna stena, kjer zato narediš še dooolgo prečko čez duhomoren svet v levo. Ker pa sva želeli do tal po liniji najmanjšega odpora, sva na levi strani v strmem poraščenem terenu z drevesi naredili 4 abzajle dolge po 60 m. Sledil je še sestop v dolino do ceste, ki se priključi cesti na Velliki vrh, kjer sva imeli višje avto. Tako so naju čakali še zadnji višinci nazaj gor do avta.

8. marec sem si želela preživeti točno tako, v hribih in v tako dobri družbi.

Ps. smer je bogatejša za nekaj klinov.