Zimske radosti

Drugi slap, Krnica

Matko mi na ferajnu pove, da gresta z Marušo v soboto raziskat Prvi in Drugi slap v Krnici. Malo kolebam, potem pa se jima le prislinim in vključim še Benota, da smo 2x2. 

V slapu smo ta dan prvi, pokrajina je bila pocukrano čudovita, razmočen led v spodnjem ledu skompenzira zgornja polovica slapu, ki ponudi soliden led. Začeli smo čisto spodaj, varianta naravnost navzgpr je bila še mogoče, bolj položna po tankem ledu na desni pa tudi. Po bolj in manj slanih šalah, duhovičenju in občudovanju okolice obe navezi dosežeta vrh v 3,5 h. Maruša je navdušena, njeno koleno tudi.  Abzajlamo skupaj, štrik se nam seveda zatakne, na pomoč priskoči kamniški kolega. Po žele bonbonih (sadni veganski, Lidl-neplačana objava) in primerjalni analizi stanja ledu zjutraj in zdaj se  vrnemo do avta in v Tavčiju (nove Petrove najljubše stranke ;) pridružimo 3 kandidatom (Evi, Marku in Roku) za SP zimsko tehniko ter Aljani, ki so se urili na Zelenici. Po še malo več duhovičenja in uvajanju Maruše in Matkota v vegansko kulinariko (pogoje je bil, da imajo poleg kombuče tudi pivo) se spokamo domov.

Tako je zame ledna sezona letos odprta, veselim se novih (lednih) podvigov.

 

Drugi slap v Krnici (IV-, 200m, 10. januar 2026)

Plezali: Maruša in Matko ter Benjamin O. in Tjaša

 

Poročilo o Felbertauern dogodivščinah je že napisala sestrica, zato ne bom dolgovezila.

 

Drugi slap drugič, 23. 1.

Po šihtu, z Ajdo S. Zelo družabno pošihtno plezanje, v vsaki navezi sva poznali vsaj eno osebo. Slap je bil v boljši formi kot pred 14 dnevi.

 

Luci(fer), 24. 1.

Po omahovanju glede vremena in lokacije 2 ženski navezi razdre Matko, kar vpliva na to, da se odločimo za Lucija. Lahko si predstavljate navdušenje in čustovanje, slap je bil namreč nazadnje v celoti plezljiv 2017 (ne spomnim se več vira info). Veliko duhovičenja, namakanja in drgetanja, vms tudi nekoliko pregrevanja ob štrik kolobociji na štantu in zmagoslavni občutek na koncu, da je ratalo. Tudi varno sestopit z derezami po listju in neskončnih prečkah, na koncu pa še skakanje po ledenih ploščah čez Savo. Pa analiza na toplem pri Matkotovih strših s čajem in čoko potico. Baje je bile vrhunska. Aja, kar se slapu tiče: bile so štengice in huki, prvi cug rahlo problemtičen le v prehodu na štant (navrtan), ker zahteva prestop iz ledu v skalo pa ni najbolj udoben. Tam smo pričakovali detajl (med 1. in 2. cugom) - mogoče spet malo zoprn vstop iz štanta, sicer pa res Stairways to heaven, pod svečo, iz katere je teklo ter neproblematično nadaljevanje do 3. cuga, kjer je bila asveča že kar nadelana, manjšala in tanjšala se nam je pred očmi, ampak so bile poličke in huki še dovolj trdni, da smo varno izplezali. Sestop po levi varianti (po brezpotju, kjer je pot slutil samo pol lokalec Matko).

 

Končno sem se malo spoprijateljila z zmrznjeno vodo in navdušila tudi nad plezanjem ledu naprej.

 

Plezali Alina in Ajda S ter Maruša, Matko in jaz, 200m, 4+ (čeprav vprašanje, če je bil ta dan res toliko)

 

Prva turna smuka, 2. 2. pred službo

Ker se mi svetleča nova ts oprema praši že mesec in pol, sem se glede na napoved v prihodnjih dneh prisilila vstat ob 4h in preizkusila dilce pod Viševnikom, česar nikakor ne obžalujem. Odštamfala sem do malo nad koncem smučišča (na robu gozda) in vriskala kljub temu, da je večina celca že zvoženega in je bila Pokljuka v meglenem pokrovu. Skratka, jaz sm zelo za turno smuko, upam, da bo razmera tudi :) (če ni prestrmo in preskalovito).