Turnosmučarska delavnica na Soriški

In prišel je vikend, ko so odšle ovčke same v svet – torej celo brez Mičota. Udeležili smo se začetne turnosmučarske delavnice na Soriški planini pod vodstvom Igorja. Prvi »borci« smo se začeli zbirati že v petek popoldne, ko smo se iz Ljubljane po slikovitih bohinjskih cestah odpravili proti pravi zimski idili (beri: jo zamudili za en teden). Večina je žal zamudila tudi taksi v obliki ratraka, ki je stvari popeljal kar do koče. Kljub temu nas je Igor ob prihodu pričakal z ognjem in toplo večerjo, kar je hitro popravilo razpoloženje.

V soboto je bil ob deveti uri zbor. Najprej smo si ogledali prikaz delovanja lavinskega nahrbtnika z balonom, kar je demonstriral Vito. Sledila je lavinska vaja: zakopane žolne smo vsak posebej iskali v simuliranem plazu – vaja resnično dela mojstra. Igor nam je nato pripravil še poligon, kjer smo lahko opazovali, pri kakšni približni razdalji bi žolna zaznala drugo žolno v primeru nesreče. Po lavinskih vajah smo se odpravili še na smučišče, kjer smo pilili alpsko tehniko. Razdelili smo se v tri skupine glede na znanje. Igor, Gašper in Vito so vsako skupino popeljali na prikaz tehnik. Kot se pri nas spodobi, smo dan zaključili s kulturnim programom v GRS-kočici. V družbi lokalnega prebivalstva smo ugotovili, da voda tam teče navzgor (obliko lahko vsak predvideva sam).

Nedelja se je začela v stilu – zbudil nas je vonj kavice & palačink. Dan je bila namenjen praktični preizkušnji vsega znanja, ki smo ga pridobili dan prej. Odpravili smo se proti Možicu, kjer smo po prikazu Gašeprja vadili tehnike obračanja, se po prikazu Vita prebijali čez zaledenela pobočja (tudi s serenači) in izgubljali smuči, ki so skoraj pristale v dolini, in se za na konec učili pravilne hoje v hrib na položnejšem terenu. Skoraj nas je ustavil makadam, vendar smo morali še v praksi prikazati kaj pomenijo »makadamke«. Spust je bil nekoliko leden, a smo se vsi živi in zdravi vrnili v dolino. Tam smo si privoščili kosilo in dan zaključili z degustacijo soriške kave (in Borat plesom). 

Nekateri smo prijeten oddih podaljšali še v ponedeljek. Teo in Matic sta lovila prve sončne žarke po celotnem vikendu v megli, jaz sem Evi pokazala prve zavoje na bordu, Igor pa je izkoristil prvi prosti čas za sproščene zavoje po smučišču.

Iz srca se zahvaljujemo Igorju, Gašperju in Vitu za vso potrpežljivost, demonstracije in predano znanje o osnovah turnega smučanja. Bil je zares čudovit vikend, poln druženja, smeha in novih izkušenj. 

 

Alja