Zimska Bivak tura 2025: Na Pobočjih Kriških podov sta se razlegala smeh in romantika

Sobotno jutro se je za nekatere začel že pred sončnim vzhodom, tečajniki smo se v spremstvu "starešin" odpravili naproti težko pričakovanim pohodom. 

Naša pot se je začela na parkirišču v Zadnjici, po nekaj parkirnih zapletih smo se prepustili zimski pravljici.

Po nekaj urni hoji po listju skalah in snegu, nam je bilo lepše kot turistom na Bledu. Malice z razgledi, odmevi smeha in razpackana nutella, naša srca pa so se razživela.

Pogačnikov dom nas je pričakal v polnem sončnem sijaju, lepa pokrajina, sonce, Mičo, bilo je kot v raju.

Ko smo se malce okrepčali najedli in odpočili, so nas bolje izkušeni člani posadke nekaj naučili.

V roke sonde in žolne smo dobili, jih iskali, skrili, reševanje ponovili in s cepini dol po snegu se podili.

Ob vseh teh dogodivščinah in zabavi nas ujel je mrak, prišel je čas večerje in da postavi se bivak.

Nekateri so zidali drugi kopali vsi se smejali, pa vendar vsi smo takrat hoteli na Bali in redko kateri vso noč so prespali.

Ob prekrasni noči polni utrinkov, zvezd in smrčanju, Nas Zebo iz bivaka v zimsko sobo naučil je nekaj o bežanju.

Po dolgi hladni noči, obračanju v spalki  in nekaj ritk zamrznjenih, smo se najedli  z aerobiko ogreli in nasmehi bili so vrnjeni.

Kot gorske zverine iztrgane iz okov, smo se podali na osvajanje vrhov. V vrsti gosti kot ob nedeljah na Zbilju, smo po snegu gazili proti našemu cilju.

Elegantni so bili vzponi na Križ in Kriški rob, sestop zaradi lukenj in derez pa je bil do nekaterih malce grob.

Že skoraj proti nedeljskem mraku smo na parkirišču spet se zbrali, bili zadovoljni in se spet smejali.

Kot se to zagre smo najprej analizo vsi obdelali, in kot pravi hribovci gostilno potlej okupirali.

Kljub vsem kamnom luknjam naporni noči in nespanju, je bila nepozabna izkušnja in še en uspeh našemu ferajnu.

Ob zvoku smeha bojnih krikih Jamile in ves romantični hrup, se zdelo je, da vse je trajalo samo 45 minut.

Fotke: Domen Koce, Ajda Kankaraš, Primož Vodnik, Marko Žerajić, Gal Štigl