Don Quixote

Prejšnji teden smo z Gašperjem in Jurčkom izkoristili perfektno vremensko okno in plezali veleklasiko Marmolade. Štart je bil ležerno v sredo okoli poldneva in vožnja do Malge Ciapele. Spali smo na skoraj prazni koči Salier in ulovili še ravno zadnje dni pred zaprtjem poletne sezone. Na parkirišču smo srečali italijansko navezo, ki je šla spat v jamo malo nad kočo, naslednji dan pa odpirala novo smer v sosednjem stebru od našega. Cel dan smo lahko opazovali noro (in verjetno kar težko) linijo, ki sta jo plezala in kako sta uletavala v težjem cugu. Ker se krajši dan že pozna, smo s plezanjem začeli od sončnem vzhodu nekje med pol7 in 7 uro, že v sendviču dveh drugih navez. Čez prvo in lažjo polovico smeri je kljub malo vmesnega čakanja šlo kar hitro. Na veliki gredini se je v naš marmoladski vlakec uštulila in z malo štrikanja prehitela še ena nemška štajerc naveza. V zgornjem delu smeri pa smo se že nekako porazdelili in ujeli časovnico. Na vrhu smo stali malo pred pol3 obdani s fenomenalnimi razgledi na vse strani, ob 4ih pa čakali na gondolo na vmesni postaji. Analizo smo opravili kar na parkingu pri avtu in se odpravili nazaj proti Ljubljani kamor smo se vrnili pred 10 zvečer. Smer je res raznolika, od kaminov do poči in platk, z malo slabšo skalo v lažjih razstežajih a zelo kompaktno v težjih. Vsekakor vredna obiska.