Zgrešena - ime na mestu

Vsekakor se ime smeri in njen značaj skladata. Bodisi sta imela njena kreatorja vrhunski smisel za humor ali samo zelo žalostno življenje.

Z Aljano se preteklo soboto (13. 9.) odpraviva poskusit srečo s ponovitvijo smeri Sešetra, ki nama zaradi orientacijskih preglavic (oris in skica popolnoma neskladna) dober teden pred tem ni uspela. Z zavedanjem, da vremenska napoved za tisti dan ni preveč naklonjena ter pripravljeni na obračanje, se zjutraj odpeljeva proti Kamniški Bistrici. Po razmeroma hitrem dostopu se približava steni, kjer nama je kmalu jasno, da se je Sešetra predajala deževnim užitkom kak dan preveč za varno in udobno plezanje. Kot alternativo sva že dan prej za vsak slučaj izbrali Zgrešeno smer, ki je sosednja Sešetri in si delita prvi raztežaj. Dan prej sva si pogledali potek smeri, prebrali, da je precej neopremljena in da je ocena IV-V. Tako sva pričakovali prijetno lažjo plezarijo z nekaj zabijanja, zato se nama med samim plezanjem ni nikamor mudilo. Z vsakim raztežajem sproti spoznavava, da sva se pošteno ušteli, saj je bil vsak naslednji raztežaj bolj »govej«. Prečka v levo, kjer se smeri odcepita je precej delikatna zadeva, brez konkretnejših oprimkov, ocenjena z oceno IV, nato sledi »detajl« smeri, kjer te v manjši krušljivi previs vabi še bolj krušljivo poplezavanje po nečem, kar ima precejšnje težave s svojo identiteto (mešanica skrotja in krušljive sprijete skale z malo platastega pridiha). Tu sva nad smerjo že precej razočarani in si večkrat rečeva, da sedaj razumeva njeno ime. Po »detajlu« sledi lažji svet, ki pripelje do »kamina« z oceno IV. Iz oči v oči se soočiva z razčlembo, ki najbolj spominja na platasto zajedo, krušljivega značaja in vonjem po oceni vsaj V. Z mislijo, da sedaj pa nama je smer že zares pokazala vse svoje razpokane zobe, naju preseneti kamin, ki pa po najini laični oceni zdaleč ni zahteven za IV, temveč bolj za VI. Sprva manjši počnat previs (preozko za kamin), ki na srečo ponuja dobra mesta za varovanje (metulja namestiva s posebno skrbnostjo in nato zamenjava s klinom) naju pripelje do resničnega kamina, ki je za razliko od preostanka smeri kar prijetne in zabavne narave (čeprav popolnoma moker), njegovi pomanjkljivosti sta zgolj en klin (možnosti za ostalo varovanje je bolj malo) v približno 15 m in previsnato prečkasto krušljiv izstop v lažji svet do borovcev. Od tam smer postreže s sprehodom v desno (zahtevnost I) in v naslednjem raztežaju popestri še s platasto prečko, ki zahteva spretnosti pakleniške plezarije. Vmes plezava čez borovce, na koncu pa naju čaka približno 200 m višincev še po precej zgoščenem in visokem ruševju. Večkrat razmišljam o bivaku, saj me spotikanje med borovci spravlja v obup. Uspešno prečiva Planjavske zelenice in se odločiva za sestop mimo Kamniškega sedla, kjer naju že v trdi temi vase veselo potegne melišče in prihrani kako uro sestopa. Utrujeni in lačni se odpeljeva proti Ljubljani, ko je spodobna ura za večerjo (in posledično že vse zaprto) že davno mimo.

Izkušnja je bila dobrodošla, saj je bila dobra preizkušnja za psihično in fizično zdravje, predvsem pa tehnično izpopolnjujoča. Kot ji pravi Aljana, »samopedagoška tura«. Predlagajte le tistim, s katerimi ne želite več plezati. Očitno smer primerna tudi za bodoče SP – je, saj sva v dveh objavah zasledili, da je služila kot izpitna tura pri napredovanju v višji naziv.

Plezali: Aljana & Eva

Zgrešena smer, Planjava, ocena IV-V

Število padcev na melišču: 1:1