Vikend v Lienških Dolomitih

Na začetku meseca sta Tjaša (AO Rašica) in Teja (AO Jesenice) plezali v Lienških Dolomitih ter mi priporočili obisk le-teh. Podaljšan vikend je bil pred vrati in z Brdijem se brez večjega oklevanja odločiva, da greva na obisk k severnim sosedom. Ker je bila koča zasedena, vremenska napoved pa sončna, vzameva s sabo spalko, podlogo in kuhalnik. Zaradi večerne plohe sva v četrtek prespala v kombiju in se v petek zjutraj še po temi odpravila proti najinemu cilju. Za prvi dan sva izbrala smer Nordostkante v Kleine Gamswiesenspitze (IV, 300m), ki jo je priporočila Tjaša. Smer je bila res lepa, dobro navrtana, skala pa trdna. Popoldne sva izkoristila za iskanje tekoče vode, prostora za spanje, poležavanje ob jezeru in za štrudl na Karlsbader koči. Za soboto Brdi izbere smer Leo Jeller Gedächtnisführe v Kleine Laserzwandu (V+, 500m), namesto dostopa pa, na moje veselje, kar sestopiva do nje. Takoj, ko začnem plezati drugi cug, zaslišim pod sabo: »Tole pa izgleda kot M. Speciale!«, in res se spomnim lanskih Dolomitov ter pokončne stene, ki je imela podobne šalce. Tudi ta smer naju navduši, Brdiju prepustim V in V+ cug in si rajši pod vrhom zakompliciram življenje z nepotrebnim metuljem, ki je povzročil še večje trenje in moje pritoževanje nad izstopom iz smeri. Na vrhu naju pričaka lep razgled na jezero, kočo in na okoliške gore, nato pa sestop do nahrbtnikov in v dolino, saj je bil za popoldne zopet napovedan dež. Nedeljo izkoristiva za ogledno turo do bivaka E. Lomasti in okoliških sten ter hitro ugotoviva, da je naslednja destinacija za dvodnevno turo potrjena.

Bil je en super vikend! Plezalcev bolj malo, elektro kolesarji in feratarji pa niti niso bili v napoto, predvsem pa ne zgodnji. Tudi bližje kot italijanski Dolomiti, precej kompaktni, dobro navrtani, dostopi od koče pa kratki – čisto po mojem okusu.