Debeljakova varianta Aschenbrennerja

V sredo pozno popoldne se z Jurčkom dobiva na Vršiču, kjer pustiva en avto ter se odpeljeva v Tamar. Med hojo proti planinskemu domu se nasproti pripelje oskrbnik, ki je že zaključil dan, pa naju vseeno prijazno odpelje do skoraj prazne koče in priskrbi posteljo. Ob 4:30 budilka, sendvič in ob 5:20 start, na žalost brez jutranje kave... Nekje ob 7ih sva pod steno, splezava še do kotanje in se naveževa. Plezanje nato kar steče, občasno družbo v steni nama dela še sosednja naveza v Črnem biseru. Pod vilicami zavijeva levo proti varianti, tu se s težavnostjo plezanja začne dvigovati tudi kvaliteta skale in najina uživancija. Malo združujeva cuge in sva na štantu za podrto prečko iz Bunkerja ob 14:30. Tu pa malo prenizko zavijeva levo v 'rampo', ki ji slediva dva raztežaja, dokler se ne izgubi v strmih platah. Sledi sitno poplezavanje nazaj, vse skupaj naju stane nekje 2,5 ure. Malo nejevoljna stisnema na gas, locirava pravo rampo, kamin in po gredi v levo izstopiva na raz. Na vrhu stene zadovoljno stojiva ob 18:30, po natanko 11,5 urcah. En selfi s prešvicano glavo in hiter sestop na Vršič. Čez dobro urco se že hidrirava pri koči, še po ekstra avto v dolino in vsak svojo pot. Izvrsten dan in super smer.