Tudi mi v Steni!

Eni doma, drugi od doma, dan prej v soboto. Zakaj tudi mi rinemo med množice? Zaradi firbca, da vidimo to influensersko druščino predimenzioniranih ljudi v eni sončni, trpeči jebi. 

Stvar je enostavna, jest, Keko in Komajs postanemo vodiči preko Stene, Kratka nemška, sodelavcu, špartancu Hrovljiju, ta tudi da to nenavadno idejo. Z nami je bil tudi mehanik Domen, ki se je po smeri odpravil čez Kugijeve police in naprej čez Dolič, k družini v Bc.  Vsi tri vodeči smo cel večer in jutro bili na spidu, saj se po infotu v Vrata ne da več normalno priti, pa nobene ponudbe, razen colanja na rampah. No vse se obrne na glavo, še parkiramo v Vratih, čez Prag, v največji vročini le nekaj sopihajočih revežev, ki čez zajle in kline bežijo pred nami, v Aljažu celo pivo spijemo, za slovo pa  nas parkirmajster pohvali na prvih slovenskih besedah ta dan, haha .. Uspelo nam je! A zakaj nikjer gužve, zakaj v Steni v tednu stalnega lepega vremena ni v Steni navez, kot včasih. Videli smo navezo v Skalaški, na gorenskem turencu, srečali vrhu Zimmer Jahna par navez čez Slovensko in to je to,