V iskanju suhe skale

Ker so kolegi iz ARSO-ja obljubljali namočen vikend, sva se z Jurčkom zatekla pod streho Stare Osapske gospe. Kot se za lokacijo spodobi, že zjutraj zamujava (razlogov je več), zato zagrizeva v prvi raztežaj šele okrog 9:30. Prvi raztežaj, nekako tipajoč skalo, preplezava v hitrem tempu. Nadaljevanje pa ponudi visenje v svedrih, klinih in nekih zarjavelih obročkih, ki ne vzbujajo pretiranega zaupanja. Vendar vse zdrži. Tinetov komentar, da so v prečki svedri včasih malo narazen, vsekakor drži. Saj so moji centimetri včasih premalo in treba je izvajati raznorazne vragolije, da se prebijeva do pod strehe. Le-ta ponuja neudobno sidrišče z najboljšim pogledom v celi smeri. Še enemu raztežaju strehe sledi poč, kjer je potrebna baletna akrobacija med prostim in tehničnim plezanjem. Še nekaj akrobacij v lažjem terenu in po dobrih 5 in še malo urah, ter 1682 počepih sediva na visokih travah vrh Osapske stene.

Kljub najini mladostni (no, skoraj) zagnanosti  nama je Ta Stara kar dala vetra, pa še vremenarji so se zmotili. Saj je edina voda, ki je ta dan tekla, bil švic iz najinega čela.

Stara smer A1-A2. 130 m