Ko svizci napadejo

V torek 10. junija sva si z Markom Volkom vzamela frej dan in se odpeljela čez mejo v Karnijske Alpe, natančneje Monte Cavallo Pontebba. Marko me je že pred tem spraševal, kaj bi šel plezat in moj odgovor je bil: "max ocena IV+, za letošnjo prvo plezalno v hribih, da se malo vplezam". Ko mi pošlje link smeri, ki so jo priporočali drugi in je baje zelo lepa, vendar ocena V+? Madona, a bo to preveč za prvo hribovsko? Eh sej bo že šlo. Po dveh urah vožnje sva že pri izhodišču in kar hitro začneva z dostopom, ki pa je bil še kar soliden, dobrih 45minut. Že pred tem sva se odločila, da bova plezala samo z enim nahrbnikom, da nama bo lažje. En nahrbnik in palice pustiva v gozdičku skoraj pod smerjo. Mahneva jo pod steno in Mare že vleče prvi raztežaj. Plezava izmenično in tudi izmenično nosiva nahrbtnik. Smer je res lepa, prav užitek je bilo plezati petice. Predzadnji raztežaj ( V+) je bil zame že skoraj preveč, celo malo me je našutalo v roke, ampak je nekako šlo. Po izstopu sva se povzpela še na vrh, se okrepčala in jo mahnila v dolino. Pot je sicer dobro označena ampak je potrebno kar nekaj previdnosti. V spodnjem delu, skoraj pod steno pa sva se čez snežišče kar spustila po vrvi. "Evo to je to", si rečeva in sva že skoraj v gozdičku pri nahrbtniku in palicah. Tam pa šok 😯Od Mareta ruzak in najine palice so "napadli" svizci in ji dodobra oglodali. No vsaj čololadica v ruzaku je ostala cela, zgleda da jim je blo drugo boljšega okusa 😁

Smer: Guerrino di Marco V+, 475m ( Monte Cavallo Pontebba)                                                                            Plezala sva: Marko Volk in Rok Legan