Poročilo MŠK akcije na bivaku pod Grintavcem

Pretekli vikend, torej 20. - 22. junija je potekala tradicionalna MŠK akcija v osrčju mogočnih očakov KSA, na bivaku pod Grintavcem. Pričakovano število udeleženih je z bližanjem petkovega večera vse bolj usihalo. Organizatorke se je žal lotila bolezen, nekateri so imeli restiča (a vseeno plezali oba dni) in tretji so se zbali strašnih sončnih žarkov in visokih temperatur.

Okrnjena, a izbrana druščina šestih najbolj pogumnih se je na bivak odpravila v petek zvečer in sicer Štirje iz Konca, dve avanturistični duši pa sta se pripeljali kar z mopedom na Suhadolnik (?). Rok, Marko, Aljana in moja malenkost smo pod težo nahrbtnikov in pritoževanja počasi, a pogumno napredovali sprva do Cojzove koče in se malce okrepčali ter nato še do težko pričakovanega bivaka, kamor smo prišli ravno, ko se je začelo nočiti. Tam sta nas že čakala Anže in Jakob. V nasprotju s pričakovanji sta bila v bivaku zgolj dva Čeha in nekaj Hrvatic. Z Rokom in Aljano smo zasedli zgornje nadstropje bivaka, kamor smo po prijetnem druženju in večerji legli k težko pričakovanemu počitku. Kmalu smo ugotovili, da zimskih spalk definitivno ne potrebujemo in obžalovali, da z ostalimi fanti nismo spali zunaj. Prešvicana, kratka in nemirna noč se je končala ob 4.00, ko je Aljani zazvonila budilka. Treba je bilo ubežati močnemu soncu, zato sva se večer prej dogovorili, da bova v smeri ob 6.00. Pri zajtrku so se nama pridružili tudi ostali in kmalu je napočil čas za odhod. Seveda tradicionalno časovnice nikoli ne grejo po planu, zato sva bili po steno nekoliko pozneje kot planirano. Najin cilj je bila Smer pod stolpom, Jakob, Anže in Rok so se odločili za Zajedo. Marko se je s Ferijem dogovoril za Južni raz. S trojno navezo naših pogumnih pripravnikov smo nekaj časa plezali bolj ali manj vzporedno (smeri imata isti vstop in potekata ena ob drugi), nato so glasovi pojenjali. Predvidevali sva, da so izstopili in naju pustili za seboj. Z Aljano sva neizmerno uživali v čudoviti skali (predvsem v detajlnem raztežaju, ki postreže z ostro in grobo sklao), jasni liniji in splošno zelo prijetni smeri. Spraševali sva se, zakaj ni bolj plezana in opevana, saj se mnoge takoimenovane lepotice lahko skrijejo pred njo. Pravica bi se storila, če bi nosila ime Miss KSA. Plezali sva precej dlje, kot narekuje časovnica, a vseeno je vse potekalo gladko, z izjemo dveh izgubljenih klinov. Zapletlo se je šele pri sestopu, saj sva izbrali tistega daljšega po zavarovani poti, vmes sva tudi malo zašli, kar nama je pot še podaljšalo. Utrujeni in srečni sva ob 17.00 dosegli tabor, kjer še ni bilo nikogar od naših. Predvidevali sva, da so po hitro preplezani smeri skočili še na Grintavec ali na kočo po pivo. Kmalu prispejo in vse kaže, da so se v izstopnih raztežajih zaplezali, iskanje lažjih prehodov jim je povzročalo preglavice, kot se rado zgodi, če si močan in zagnan. Malo pred njimi se je vrnil tudi Marko skupaj z Matica- Nova Gorica navezo, ki si je za svoj sobotni cilj prav tako izbrala Južni raz. Feri ga je zapustil na poti in sestopil čez Gamsov skret. Ob menjavi izkušenj, kuhanju, verižnem kajenju in vse večji utrujenosti čas leti in približala se je ura za spanje. Zaradi svetlobe, zvokov drugih prebivalcev bivaka in savnaste vročine smo le stežka zaspali. Del nočnega dogajanja sta bili tudi zadnji udeleženki, ki smo ju pričakovali, ki sta na bivak prispeli okoli polnoči. Napočilo jutro, ki je težke in utrujene okončine prisililo, da so se spravile pokonci in zaplezale v nov dan. Tokrat je Aljanina budilka milostnejša in zazvonila je šele 4. 45. Počasi smo se nabrali vsi prisotni, spili kavo in se dogovorili, kako bomo plezali po navezah, saj nam je manjkal en par vrvi. Dve trojni navezi sta se podali v Štruco, smer Iglič – Verbič (glede na poročanje zelo lepa smer), z Aljano sva odplezali v Zajedo Skute, ki je v primerjavi z njeno sosedo precej bolj krušljive narave in orientacijsko zahrbtnejša. Ušteli sva se na istem mestu, kot najini predhodniki dan poprej in Aljana se je bojevala s platasto zajedo brez stopov, da naju je približala odrešenju. Njen trud je skoraj skazil kozorog, ki je proti meni začel valiti kamenje. Detajl smeri ni bila krušljiva skala, niti zajeda, temveč izbijanje Aljaninih klinov. Za smer sva porabili veliko časa in prispeli na bivak, ko so že vsi odšli. Na koči sta naju prijazno počakala Rok in Marko. Plezalno in družabno plodovit vikend smo na koči proslavili z Isotonici ter se veseli in utrujeni odpravili v zeleno dolino, kjer nas je potrpežljivo čakala Aljanina Škoda.

Prisrčna hvala Tjaši, da je organizirala super vikend (žal je bila odsotna) in vsem ostalim, ki vas ni prestrašilo vreme. Naj poudarim, da je bilo sobotno jutro zelo megleno in malce mrzlo (nohtalo je) ter vsaj do 11.00 ni bilo sledu o soncu. Nedeljsko jutro s sončnimi žarki ni skoparilo, a je bilo vseeno znosno.

Udeleženke in udeleženci: Nika Rupnik, Aljana Kavčič, Špela Kadunec, Eva Knez, Jakob Jenko, Marko Jereb, Rok Legan, Anže Slatinek, deloma Matjaž Ferjančič

Plezalo se je:

21. 6.

Zajeda Skute (V/IV, 370 m): Rok, Anže, Jakob

Južni raz Skute (IV+/III, 350 m): Marko, Feri

Smer pod stolpom (VI-/V, IV, 370 m): Aljana, Eva

22. 6.

Smer Iglič – Verbič v Štruci (IV-/III, II, 160 m): Nika, Anže, Jakob & Špela, Rok, Marko

Zajeda Skute (V/IV, 370 m): Aljana,  Eva