Lep dan v hribih...

Baje je treba vodit z zgledom. Kot vzoren član ferajna torej pišem v vzpodbudo mnogim objavam, ki sledijo v letošnji sezoni...

Eva me je včeraj peljala v smer Humar-Škarja v Planjavi. Odločila se je, da bo to vodena tura, kar pomeni, da sem kot zgleden tečajnik tokrat sam delal sendviče. Na dostopu sem moral pokazat znanje orientacije in poznavanja skalnih razčlemb... ne vem zakaj imam občutek, da je bilo to vedno po kakšnem strmem klancu?

Kot pravi zelenec sem ocenil, da bo napoved 20°C in sonce v južni steni dovolj za plezanje brez flisa. Tudi jutranji odhod je bil temu primerno načrtovan v zelo zgodnjih urah - da le ne bova švicala na soncu. No... sonce je bilo včeraj sramežljivo, veter pač ne. Do vrha stene, ko sem pred zadnjim raztežajem končno oblekel še zadnji sloj, so le popustili mravljinci v premraženih prstih. Snega pa na dostopu in sestopu skoraj ni več in ne predstavlja težav. Smer je še vedno lepa, mogoče za odtenek bolj podrta.

Lahko povem še, da smo Rašičani trdoživi predstavniki vrste in je kopanje v tolmunih Repovega kota izvedljivo tudi v aprilskem vremenu. Pa tudi, da sva z Evo že tradicionalno med pogovorom ene trikrat rešila svet. Tokrat nama je za razliko od prejšnjega tedna vsaj uspelo ujet večerni sestanek društva.

Če bo šel kdo po turi v Kamnik na pico k Cesarju in si želel posebno natakarsko izkušnjo naj se prepusti zelo komunikativnemu stricu, ki v ljudeh hitro prepozna ferajnovske korenine. Sledila bo marsikatera štorija o kamniških fantih iz »tovariških« časov, kako je samo še 30% mladine »ta pravih«, da je vzgoja preveč permisivna...

Celokupno... lep dan v hribih :)