Dedci v Dedca, pa še km.

Jah.. zgleda je treba odpret skalno sezono objav. Še zmeri samo neka zima na tej naši strani. :)

Ker dvodneva ideja Rušiče ta vikedn ni uspela, iščemo opcije in kombinacije kaj bi, pa prav Gape: "kwa pa če gremo na korošico?". In evo ns..Gape, Erik, jz - sobota zjutri, brez brige, brez hitenja, kavica na poti in z zadnjim prostim parkirplacom na Podvežaku odrinemo prot Korošici. Opreme napakirane za dve navezi, saj nea bi se nam priključil še četrti član pozno zvečer. Od zadnje korošice je ta dostop pustil kar grenk okus v ustih, tokrat pa je bil precej sladk. Dobra urca in pol in že uživamo v samotnem razkošju z mislijo na smer, katera še ni bila izbrana. Prejšn dan smo rekl neki na izi, pa pogledamo dvakrat prot Dedcu.. "ja nč a gremo Levo?". Tri bojsi, dva ruzaka opreme in že stojimo pod smerjo. Vlečenje palčk razdeli smer ne tretjine in gasa. Prva dva cuga zelo luštne plazarije in kompaktnosti se proti vrhu smeri spremeni v malo težji, malo bolj krušljivi svet z zanimivimi detajlčki. Po parih napetih mišicah in premraženih prstkih nam sonček omogoči brezbrižno poležavanje in uživanje v tem in zdaj. V smeri je drgač precej klinov, več kot bi pričakoval. Vsi štanti razen prvega so na svedrovcih. V detajlu je potrebna previdnost, tiste luske samo čakajo, da jih nekdo prime in gredo dol. 

Večer zaključimo ob ognju, hrani, smehu in vprašanjem ali se nam bo priključila še četrta oseba. V info, ponoč še kr zahladi. Brez zamer in čisto opravičeno zjutraj pijemo kavico še vedno le mi trije, z idejo, katera pa je bila že prej zastavljena in sicer, Vežica, severna stena, GG. Gas pod noge in nekaj potke, nekaj šodra kasneje stojimo pred precej več stene, kot bi pričakoval. "Zgleda res dobr", so bile naše prve besede in točno tko je. Verjetno ena najlepši smeri, kar sem jih do zdaj plezal v hribih. Pokonc, razen vršnega dela in mogoče kakšnih delčkov vmes, je skala zelo kompaktna. Ko misliš, da si blizu vrha pa se stena še kar odpira. Glede na ocenjenih 390m, jih po štriku in po višincih nardiš kar več. Štanti so navrtani, opremljenost pa je tudi kar dobra, razen v lažjem svetu, kjer skoraj ni ničesar, enako za izstopne cuge. Poleg nas je v sosednji smeri plezala še ena naveza, drugače pa nikjer nobene duše. Smer nam je dala užitka in cel kup nasmejanih trenutekov. Za vse bodoče plezalce. Po 6. cugu je potrebno prečit malenkost nižje okoli stebra. Nadaljevanje po precej jasni razčlembi ter klinu, kateri te tako prijazno vleč v ta "logičen" prehod namreč vodi v sosednjo smer - Tik pred dvanajsto. Če želiš si lahko popestriš zadevo in splezaš ta VII- cug, jaz se pa javim za vračilo svoje vponke, katera je ostala v svedru na koncu raztežaja. x) Z manšo izgubo časa nadaljujemo po pravi smeri in jo tudi seveda vso do vrha zbombamo. Pač res, vmes je filig k, da nekje v pakli plezaš, noro! Na vrhu vsi malo zmatrani ob snedviču in čiku ugotavljamo, da je bil ta vikned res top. Razgledi pa kot vedno, prelepi. Sledi še sestop do planine in še zadn detajl vikenda, sestop do izhodišča. 

Vikedn zaključimo v Kamniku na burgerju in pivu. Fanta, res je blo dobr!

Lučki Dedec, Leva smer, VI-/V, 145m, Gašper R., Erik T., Mark B.

Vežica, Spominska smer GG, V+, 390m, Gašper R., Erik T., Mark B.