Zaledeneli slap Logarske doline

Prav res, najin prvi v samostojni režiji. Idejo dobi Armando, razmere preverijo akademci, opremo posodi Janez. 

Stojiva pod slapom, prestrašena, zmedena in navešena z opremo, ki je nisva še nikoli uporabljala. Če bi Monty Python snemali reklamo za Decathlon… Naveza akademcev pred nama naju opazuje s skepso.

-  “Saj sta že kaj plezala?”

- “Kakopak, v Mlačci”, se kislo pohvaliva.  

Nekaj minut se še zadržujejo, nato pa se smeh razleze po Logarski dolini. 

“Vsaj nikogar ni za nama”, pomirim Armanda, še bolj pa sebe. Nato pa iz gozda pet navez. Naravnost proti nama. Itak. Znak, da se spokava. 

Začnem jaz. Prvi ledni vijak in prvi skoki. Vmes Armando, da brez panike, da so “samo" Hrvati za nama. AO Željezničar Zagreb, prijetna družba. Malo kasneje prvo sidrišče iz vijakov. Nato Armando, pa spet jaz. Pa prvi zajeb in štantanje na vpadnici. Pa nabijanje in razkopavanje s cepini, za kar bi naju izkušeni kolegi nedvomno okarali. 

Zdaj že uživava in se smejeva. Da le ne bi bilo prehitro konec. Kolegi iz Akademskega AO za katerimi plezava so navdušeni. Ni kar tako, ta rašiška šola. 

Slap je običajno krajši, saj zgornji del zakriva sneg. Tokrat ga ni, kar plezanje podaljša za par raztežajev. Prekrasen dan. Sestopava kot kriplja, tu in tam kdo pristane na riti. 

V gostilno Ojstrica vkorakava premočena, premražena in raztrganih oblek. Na obrazu pa zadovoljstvo in nemalo ponosa.

Slap na Klemenči Jami

Dolžina: 130 m

Ocena: 4, 85°/60°, 40°

Območje: vzhodna stran Logarske doline

Plezala: Armando Tratenšek in Anže Dolinar (18.1.2025)