Srebrnjak - Severo-zahodni steber

V petek sva se z Niko odpravila iz kampa ob petih zjutraj, pripravljena na alpinistično avanturo. Štartala sva iz izhodišča ob šestih in v slabih 2 urah dosegla podnožje stene. Ker sva v opisu prebrala, da se smer začne v najnižjem delu stene nad meliščem, sva prečila v skrajno levo ter začela solirati v dokaj lepi II. Po kakšnem dobrem raztežaju zagledava navezo Matkota, Lane in Ajde. Vprašanje Matkota “Kaj pa vidva plezata?“ nama je dal misliti, da so zgleda izbrali drugo smer. No, kar hitro je razjasnil, da sva za cca 100m flila vstop v našo smer, zato sva se spustila ob vrvi nazaj v do vznožja stene  in prečila do njihove naveze. 

Prvi raztežaj sva solirala, počakala njihovo navezo, da sprosti štant ter se pripravila za plezanje. Zaradi faljenega vstopa sva izgubila kar nekaj časa, ampak z navezo pred nama, ki pozna smer sva si nekoliko odlegla kamen od srca “ahh bo pa vsaj orientacija lažja sedaj”. No ni blo čisto tako, saj sva jih v 4 raztežaju zgubila čez previs in nisva videla kam so nadaljevali. Sem ter tja sva jih videla visoko nad sabo ter nadaljevala po smiselnih prehodih. V parih delih sem bil že čisto siguren da sva zgrešila smer, saj sem potegnil že 50m štrika pa še nobenega klina našel, nakar za vogalom najdem štant. Po krajši pavzi in sendviču, štartava dalje v odlično nabit raztežaj, ki pripelje vse do vrha kamina do previsa. Z nakaj kolebanja ali je to prav ali ne, preverim skico smeri ki opisuje, da naj bi bila nekakšna polica na moji levi. Gledam skico- polica, gledam pred sabo- stena…. jah nimaš kaj. Če greš gor boš enkrat prišel na vrh ali ne? Odločim se preplezati kar čaz, pa če je prav ali ne, v tako dobri skali je možnosti za prehode ogromno. 

Na vrh prispela okoli pol petih popoldne, dve uri za zgornjo navezo. Na srečo so naju počakali, saj bi se vrjetno pri sestopu še kar malce zgubljala. Sledil je sestop v dolino proti zahodu grebena, ki je vključeval tri spuste ob vrvi in nato še poplezavanje po blatnih skalah ter borovcih vse do melišča. 

Končno smo prispeli do avtomobila, utrujena, a zadovoljna z uspešno izvedeno turo. Ob prihodu nazaj v kamp naju je pričakala večerja, za kar gre zahvala soferajnovcem, saj nama ni bilo treba kuhati. Za finiš pa še hladno PIVO! 

Kratek povzetek: 

Dostop: 2h

Smer: 7h 30min

Sestop: 3h 30min

Skala je vrhunska, orientacija nekoliko manj. Ko sva pospravila skico in se orientirala po logičnih prehodih je svet postal lepši in bolj smiselen. Sestop terja čas in zbranost pri orientaciji.