Dopustniške smeri

Dopustniške smeri v navezi z Erikom:

1. Hudičev Steber V-/IV, (izstop po policah)

2. Dolška škrbina - Zajeda Ekar-Jamnik VI- A0/V+, 500 m

3. Štajerska Rinka - Direktna smer VI (V+ A1)/V, IV, 600 m

Prvi na vrsti je bil Hudičev steber, ki je postal pod veliko glavo kar hudičev. Od prvega raztežaja do lažjega sveta pod glavo je potek logičen, plezarija izvrstna, detajli lepo plezljivi. No, v lažjem svetu se pa zgodba malo zakomplicira. Skica naju ta dan ni preveč marala, malo sva iskala, ura pa je medtem nesramno bežala mimo. S kar nekaj orientacijskih ugank priplezava na tisto glavo, se od tam ozreva na zaključni del smeri in se strinjava, da prideva naslednjič. Zato se umakneva po policah ven in sestopiva v dolino. Ker je plezanje do tu super in na pogled izgleda zgornji del še bolj zanimiv, sva se odločila, da se kmalu vrneva.

En restič na Jezerskem, kjer se nama popoldne pridruži še Mira. Skupaj jo mahnemo proti Češki koči. Ker smo na dopustu, se dopustniško tudi obnašamo in rezerviramo kočo. Pojemo kraljevsko večerjo, gremo spat in ob nič kaj dopustniški uri vstanemo. V planu smo imeli trojčka v Grintovčevem stebru. Ker pa se Mira to jutro ni počutila plezalsko razpoloženo, sva z Erikom na hitro našla plan B, Mira pa se je odpravila peš na Dolgi hrbet. Tako se z Erikom odpraviva pod steno Dolške škrbine, kjer opazujeva res čudovito zajedo. Že sistem kaminov do votline, kjer se zajeda začne res navdušuje. Smer je res lepa in se v njej lepo naplezaš. Nedvomno najbol zanimiv in predvsem pester del smeri je prečka. Ta te kar prisili, da se z nogami, glavo in rokami res uskladiš.

Zadnja najbolj težko pričakovana pa je bila Direktna v Štajerski Rinki. Na začetku dopusta je kazalo, da nama bo to smer odvzela ujma. Zelo lepo in hitro saniranje Okrešlja pa nama je omogočilo, da sva splezala res eno najlepših smeri do zdaj. Konstantna in res dobra plezarija do vršne glave. Vsak raztežaj ponudi res zanimivo plezanje, prečka je sploh scenska. Skratka, sami presežniki! Kljub temu, da je v vseh poročilih opisano, da se čez vršno glavo v zaključno podrtijo res ne splača, sva rekla, da poizkusiva. No, kmalu sva videla, da se res NE splača. Tako ubereva tudi midva izstopno varianto, v kateri se ravno tako lepo naplezaš do vrha, le da v kompaktni skali.