Plezalke samo za okras

Piše se nedelja, 11.8.2024, dan, ko bova z Brinom prvič stopila v Triglavsko severno steno. Z Brdijem nakujemo plan za kratko nemško. Ideja, da bi šli že v soboto gor in nekje v vratih prespali je prešla na zelo zgoden odhod v nedeljo saj se je moje sobotno pohajkovanje po Montaževi skupini zaključilo z zgrešeno potjo in improviziranim sestopom v dolino Pecol, bolečino v nogah ter ne tako zgodnjo uro, kot je bilo načrtovano. :) Kot pravi Eva v njeni objavi, smo tudi mi trije, kot pošteni alpinisti, vstali zgodaj, no.. ponoč ob 2h, in ob 3h bili že napakirani in šibali v Vrata. Ob cca pol 5h se sparkiramo, za čuda tam stoji že celi kup avtomobilov in tudi nek reditelj. Nekaj pojemo, ruzak na ramena in tempo do stene. Waaw kakšna stena. Ob prvih žarkih svetlobe nama Brdi še malo razloži kje potekajo različne smeri za prihodnost, ko bomo iskali nov adventure. Po uri in 10min pridemo na vstop, roba gor in akcija. Plezarija večinom poteka po dokaj lahkem svetu, tu in tam kakšen detaljček, skala pa presenetljivo solidna razen mestoma. Seveda se vse preverja, a je nadpričakovanji razen v zaključnih dveh raztežajih preden pridemo na vrh Nemškega turnca. V vmesnem času je Brdi ugotovil, da kladivo dobro finkcionira tudi v levi roki in slovenske gore zopet postajajo uživancija. :D Na vrhu turnca se razvežemo in mahnemo proti naši izstopni plezariji, kjer se navežemo le še za zadanji cug, detalj celotne smeri, kateri pa ni predstavljaj težav in evo, smo vn. No ja, he nekaj hoje po šodru nas loči do poličke ala "plaže", kjer se za trenutek usedemo in nekaj pojemo. Noge so mi na tej točki že parkrat odpadle. Ura je ravno prava, da sonče pržiga najbolj močno kar se da, nas pa čaka še cel sestop. Z vizijo o mrzli vodi mahnem v dolino čez Prag, mi tečemo, teče od nas, vetra ni, sonce nažiga, turisti gor, mi dol in dokaj hitro se že znadjemo na točki kjer smo zjutraj zavili pod steno. Ja top! še mal pa bo... kako se je pa to vlekl.. k da zjutri nismo prehodil iste poti. Vmes se malo ufrišamo in takoj naprej saj je vročina nepopustljiva. Končno pri avtu, cune dol, frinše gor, oh kako se je sedl preobut. Zdaj lahko povzamem naslov te objave, plezalke so bile celo smer le na pasu. :) dan zaključimo v Kot-u na hrani in pivu, ter namakanju nog v mrzli vodi, ali v brinovem primeru, celega telesa. 

Če zaključim s stavkom ali dvema, bolj poplezanje kot plezarija, je pa celostna izkušnja vredna nespanja in trpljenja. Super dan v super družbi!

Triglavska SS, Nemška/izstop Zimmer-Jahn, 800m IV-/III

Brdi, Mark, Brin