Dvojna rašiška, mal čez mejo.

Ker je večina ljudi v Franciji, pišem Mifiju če bi kam šel. Prvi vikend dobim "ne", za drugega pa to kar sem hotel slišat: "JA". Ker mu od mojih desetindvajest(malo pretiravam) predlogov ni bilo nič všeč oziroma je že vse preplazal bla bla, predlaga par smeri in še preden odgovorim, butne link in reče "to gremo!". Italija, malo čez mejo, nekaj čez 400m, zgleda super!

Za poleg pobasava še Armagedona, zadnji dan pa se pridruži še Benč in dve rašiški navezi odrineta ob 5h iz LJ. Slabe dve urci pa pol vožnje, debata o vsem živem sranju, en troll gps in neuporabljena vinjeta kasneje, prispemo na izhodišče. Zunaj frišno, a pogled na steno že proizvaja švic na čelu. Severno-vzhodna stena, cela na soncu. Dostop slaba urica, čist normalen, če bi bil kakšen oblak se pa nihče od nas ne bi branil. x) 

Žreb pade in midva z Mifijev prva štartava. Smer se že iz začetka postavi kar pokonci in štarta z IV-V pokami in zajedami. Tak stil sledi praktično celotni smeri z vmesnimi prečkami in kaminom. Je gospod vodja že v naprej pogledal kaj bom šel lahko naprej, enako je dobil potem tudi Armando, ki po prvih dveh cugih ni bil naudušen nad idejo a se je hitro ogrel. :D Vmes potegnem prečko in prav Mifi: "kwa sm dobr klin najdu, čist frišn." Seveda, sej sm ga zabil, on ga pa ni izbil haha. No ga je Beno na srečo rešu. Po 1, 2,3... 7 cugih pridemo na detajl smeri, V+ prečka po poki. Noro, razn tistga frenda, k ni hotu 5min vn. Po tem cugu ugotovimo, da smo do tistega trenutka porabili 3 ure. Pi**a to smo pa kr pošprintal. nč srkbet, smo za zadnje dva raztežaja lahkega sveta porabili s pavzam še 2 uri tko, da smo se približal časovnici. Zadnji cug plezava naprej jaz in Armadilo. Z Mifijem sva se že preobula saj je samo neka II-ka, a ga pelem še čez ene dva luškana detajlčka cca IV-ke, Armadno pa Benota čisto drugje, kjer uspe najti zadnji in to najbolj veličasten grif v celotni smeri. Slikca pove več kot lahko besede, stisku pa je. :D Aja, nekej na sredini smeri se je z oblačil in se je dal živet.

Zgoraj se razkomotimo, pospravimo in nekaj pojemo. Ena od debat se vrti okoli tega kako so "dobri" sendviči, kateri ti ostanejo od vikenda in ji pojes potem v ponedeljek/torek. 3x prepajcani in 3x dani v hladilnik in točno tak je bil ta katerega sem jedel med pisanjem te objave. Sestop sledi čez nek grušč in po kvazi feratki po do potke, kjer smo prej zavili pod smer. Kar hitro užgemo do avta, kjer nas čaka senca in  skrinja mrzlega piva. Sam sestop je precej ok, ne naporen in kratek, cca 1,2h.

Dan zaključimo na pici pri Jožici, malo zmatrani in zadovoljni. Definitivno dober predlog, hvala Grega še z moje strani. Še kdaj ke kej splezat! 

Italija, Cavallo Di Pontebba, Guerrino Di Marco, 420m, V+. 

Mifi, Mark, Benč, Armandič