Crumble crumble on the wall..

Veliki, 700-metrski plani male tečajnice so se sesuli v prah v nedeljo zjutraj, ob nehumani uri, ko sta se z gospodom alpinističnim inštruktorjem Ferijem vozila proti sivi in temačni Gorenjski. V četrtek na ferajnu sta se namreč dogovorila, da gresta plezat v Travnik, saj sta se ustrašila opozorila o zaprtju ceste do Kovinarske koče. Težka siva oblačnost se je razprostirala nad ciljnimi vrhovi, za dodatek k popolnemu jutru se je sramežljivo predramil dež. Gospod Feri je hitro stresel iz rokava plan C (Beli steber v Prisanku), ki pa se ni skladal s tečajničinimi načrti, zato je izbrala smer zraven (Ob stebru), saj je bila slednja 100 metrov bliže cilju izpolnitve pogojev za mlado pripravnico. Med dostopom po kompleksnejši ferati (do Okna) je gospod Feri vse bolj dvomil v izvedljivost zadanega cilja ter se na koncu odločil za krajšo in lažjo smer v bližini, ki jo je že plezal. Tečajnica se je poslovila od izpolnjenih pogojev in upala, da bo smer vsaj toliko razburljiva kot dostopna ferata. Po eno in pol urnem spotikanju in plazenju med skalami, zajlami in klini sta protagonista prispela do težko pričakovanega vstopa v smer, ki je bil mešanica snežišča ter melišča, vsekakor pa precej strm in neudoben. Po prvem ali drugem raztežaju je tečajnica ugotovila, da česa tako krušljivega še ni plezala, pred dosegom sidrišča (6 m od vodje naveze) je njeno zaupanje izdal čvrsto zgledajoč kos skale ter se odkrušil v neskončni svet kamenja. Po manjšem šoku si je opomogla in se rahlo tresoč privlekla do gospoda inštruktorja. Sledil je drugi raztežaj, ki sta ga preplezala lahkotnih nog in vedrega srca, Feri kot klen pripadnik stare šole alpinizma je iskal najlažje prehode, se izogibal kaminom ter se radostno podajal v peskovnike, ki so skrbeli, da se tečajnica ni prepustila preveliki brezskrbnosti. Izogibanje kaminom pa že v naslednjem raztežaju ni bil več del načrta, saj je vajeti prevzela pustolovščine željna tečajnica in se veselo podala v kamin, ki verjetno ni bil mišljen kot del smeri. Nato je prečila v desno in na manjši polici preizkusila svoje sposobnosti izdelovanja štanta, ki se v razmajanem svetu zemlje in nekoč morda kompaktnega skalovja, niso izkazale za vrhunske. V popolnoma nalomljenem terenu je nekako uspela zabiti dva klina in upala, da se Feriju ne bo nič odlomilo. Naslednji cug je prevzel Feri, da ju je orientiral in postavil nazaj na prave tirnice, nadalje se je svet položil, zadnji raztežaji so bili tako bolj podobni poskakovanju čez ovire ter proženju kamnitih plazov, ki je bilo sicer prisotno skozi celotno smer. Uspešno sta izplezala in ravno ko sta izpraznila kozarca na koči prenatlačeni s turisti, se je nebo odločilo, da se ne gre več igre solidarnosti.

Ime smeri: Zahodni greben (Prisank)

Ocena: IV+/,III, II 

Dolžina: 250 m

Priporočam: vsem tistim, ki se radi kotalijo skupaj s kamenjem in jim krušljivost skale ne naganja strahu v plezalke, predvsem pa tečajnicam in tečajnikom, da se navadijo na trike prelepe slovenske skale

Odsvetujem: vsem ferajnovskim silakom in silakinjam, ki radi polnijo svoj alpinistični kurikul s težkimi nekrušljivimi biseri

Zanimivost: Feri pravi, da to sploh ni bilo krušljivo (ne želim si predstavljati kaj sicer pleza)