Rušica in NŠG

Z Erikom sva se za vikend odpravila na bivak pod Špikom v upanju, da splezava vsaj dve smeri v Rušici. Pričakovala sva pasjo vročino, a ko imaš smer nagledano že nekaj časa, težko počakaš na jesen. Direktna smer V/IV, 200 m.

Prvi raztežaj sva plezala nenavezana, od tu dalje pa čista uživancija do vrha. Smer je lepo izpostavljena. Lepota raztežajev pa se z višino stopnjuje. Zanimivost v smeri mi je bil krajši pas radiatorčkov, ki spominjajo na Paklenico. Kar scensko. Zadnje pol raztežaja je orientacija malo sfalila in sva prišla ven nad koncem najine smeri. Najbrž je vročina res že močno stopila v glavo. Sva se pa s tem čisto ponesreči izognila še več lomastenju čez gosto ruševje, ki ga je treba premagati do vrha. Takoj locirava macesen s prusiki in že abzajlava v poden.

Drug dan se seveda za Rušico ne odločiva. Hitro najdeva plan B, sestopiva iz bivaka in se odpeljeva na Vršič. Trmasti kamini V+/IV-V, 280 m. Sami kamini niti niso bili tako zelo trmasti, kot je bil detajl v previsu. Meni res grd, čisto podrt previs, ki že na daleč izgleda, da razpada. Na srečo so tam dobrodušno viseli taki in drugačni prusiki, ki dobro služijo namenu. Le izbrati si moral najljubšega. Smer, če izvzamem podrt detajl je zelo lepa. Postreže z lepim plezanjem v vsakem kaminu posebej, sploh v zadnjem sistemu dveh kaminov, kjer plezarija waw!