Skalaška v Steni

Zanimive alpinistične prigode ponavadi vsebujejo elemente presenečenja, reševanja težav, iskanja oz. izgubljanja v smeri, bežanja pred slabim vremenom, včasih tudi strahu. Ali pa se med plezanjem zgodijo zabavni naključni trenutki, ki popestrijo dogajanje.  

V času, ko smo vsak trenutek bombardirani z glasnimi in pompoznimi informacijami, se zdi prispevek o plezanju vsem dobro poznane smeri kjer gre vse kot po maslu skoraj odveč.

Pa vendar...

V četrtek sva s Fjodorjem skoraj poletela preko Skalaške. Brez zapletov, v prijetnem plezanju, v lažjih delih nenavezana ob sproščenem pogovoru. Vreme prekrasno, prelep raztežaj v Ladji je bil le še pika na i. 

Kljub še trem navezam v spodnjem delu smeri ni bilo občutka gneče, po izstopu na Plemenice pa brez žive duše, prelepi razgledi, sendvič in pristna gorska tišina. Sestop po Bambergovi čez Luknjo in zasluženo pivo nazaj v Vratih.

Naš um je sicer sprogramiran tako, da si najbolj zapomnimo močno čustvene trenutke, naj bodo lepi ali travmatični. A včasih za neizbrisljivo izkušnjo niso potrebni presežniki. Zadostuje le mir in dobra družba v domačih stenah kamor nas vedno znova vlečejo skupne želje in interesi ter ljubezen do gora.

Smer sva splezala brez velikih dejanj in posebnosti a vendar z globokim zadovoljstvom :)