Zajeda Ekar-Jamnik v Dolški škrbini

Že pred vikendom sem pisala Perotu, če ima kaj časa za vikend, pa je tudi on že imel splanirano plezanje in da se slišiva konec vikenda. V ponedeljek sem se med učenjem spomnila na to sporočilo in hitro napisala če že kaj ve. Pero odpiše: “ej, sorry, ceu vikend sm bil v hribih pa sem mel telefon ful na letalski nacin, jutr sm še frej!”.Greva plezat?.  Pero: “pejva!”. Nasmešek na obraz in že ideje v glavi kam plezat, da bo dan dobro izkoriščen. Na srečo je Pero ob pitju kave prebiral vodniček in ideja je prišla hitro: zajeda Ekar-Jamnik, Dolška škrbina. 

Po prebranih opisih in dogovoru, da se dobiva zjutraj nekje ob 7ih na parkirišču na Jezerskem, ugotovim, da bom res zgodnja, ali pa raje kar odrinem na Zgornje Jezersko in si tam dobim nekje za prespat. Spakiram stvari in se že peljem na Jezersko, kjer mi že znani par odstopi prostor za moj majhen šotorček direkt pod čudovitimi hribi. Krasna in jasna noč, polna zvezd in upanja, da naju čaka naslednji dan ena super plezarija. Po jutranji kavi se odpeljem proti parkirišču, presenečena zagledam rampo, uf še tukaj sedaj računajo parking. Kličem Perico da greva samo z enim avtom dalje. Precej neugodno za študentski žep, pomislim. Štartava proti Češki koči, kjer si vzameva kar nekaj časa za postanek, tankanje vode in jutranje sonce.

Od tu greva navzgor proti desni, pa po isti poti nazaj in proti levi, kamor bi dejansko mogla it. Eh, nič za to, saj imava dovolj časa, dan je pa itak prekrasen. Po melišču kar direkt pod zajedo, saj se ta tako izrazito vidi, da je ni mogoče zgrešiti.

Dan je precej vroč, zato pred začetkom smeri popijeva kar nekaj vode. Opremo na sebe in štartava kar po t.i. vstopni varianti po kaminih, kateri te pripeljejo na gredo velike osrednje zajede.

S Perico se kar ne moreva načuditi zares dobri skali, za povrh vsega pa je smer v senci, kar na tako vroč dan, dobro dene. Vstop v veliko zajedo je spodrezan in kot pravi Mihelič:” tu si lahko pomagaš z ravbarsko lestvico”. No, midva tega nisva rabila. Perica je ta bolderski detajl kar mojstrsko opravil. Ko sem prišla na vrsto, sem samo na hitro, brez obotavljanja ponovila njegove gibe in se spravila čez. Raztežaj ocenjen z VI se konča v votlini nad previsom. Sledi raztežaj V+, ki je prečka v desno. Do vrha splezava še nekaj raztežajev, v lažjem, toda bolj krušljivem svetu. Na vrhu naju pričaka sonček, zato si vzameva čas za malico preden jo po markirani poti, ki vodi ma Jezersko Kočno, mahneva nazaj v dolino. Pri Češki koči se vstaviva in zadovoljno pogledava nazaj proti zajedi. Zares čudovita plezarija in dan je za nama.

Jezerskega se vedno neizmerno veselim. Še toliko bolj, če imam priložnost plezati v njegovih  veličastnih severnih stenah v družbi čudovitega človeka.

Hvala Peter. 
 

smer: Zajeda Ekar-Jamnik, Dolška škrbina, 500m, VI/V+