Ker ni šlo v prvo, sva prišla še v drugo!

V prvo: Konec julija z Blažem iz Vršiča mahneva proti Črnemu biseru in po isti poti nazaj, kar kondicijska. Zaplet (zašla sva v Oražmovo varianto - https://aokamnik.si/travnik-crni-biser/) nama je vzel preveč časa, tako je ura nekje v daljavi odbila 1, ko sva začela z spustom po vrvi. Spodaj našla izgubljeno magnezijevo vrečko ter star komplet in vponko - da ne greš ravno praznih rok domov.

V drugo: Proti koncu avgusta ponovno po že uhojeni poti. Tokrat našla star klin in nov klin s prusikom (reciklirala, slednjega zabila za boljšo orientacijo pred zavojem v desno v drugem raztežaju). V prvem detajlu je rahla zmes navdušenosti in neučakanosti privedla do zdrsa, kateremu je botroval padec. Nekoliko, a ne preveč nejevoljen splezam nazaj v smer in čez - v drugo se očitno da. Lepi raztežaji, krasna skala in domiselni prehodi predvsem čez težje dele, dobra psihična kondicija pa je dobrodošla v prečki, ki sledi omenjenim delom. Do konca se še kar pleza in smeri ne gre podcenjevati, oči je potrebno imeti na pecljih, klini so, hitro pa človek kakšnega spregleda. V navezi je bilo prisotno odlično sodelovanje in spodbujanje, za kar sem vesel in hvaležen, posrkal pa tudi nekaj Blaževe preudarnosti izbiranja oprimkov in, upam, tudi kanček občutka za izbiranje prehodov. Med sestopom, a še nekje na vrhu, sva ožela 50% znižan ananasov kompot, malo za tem pozdravila še dva zamudnika iz Stebra revežev, kasneje pa smo si na Petroli stisnili dlani in pokramljali. Luštn par.

Plezala sva 10 ur in pol, sestopa sva se lotila korakoma, od avta do avta pa porabila nekje 16 ur.

Smeri sva dodala 2 klina in dva sidrišča, dodajam posodobljeno skico, utegne komu koristiti. Deluje, da je bilo na 22.8.23 in pravzaprav v celotni zgodbi prisotno nekaj v zvezi z dvojkami..

Skok v Jasno kot srfanje marca na Kanarcih - mrzlo!

Absolutno priporočam dalje, če ne v prvo pa v drugo!

M.G.