Zadnji Prisojnik-Po spodnji polici (smer, zaradi katere so pizdili že 50let nazaj)

V soboto zvečer smo imeli prav prijetno druženje v Krnici js, Keko, Seba, zjutrej nas zbudita naša dva tečajca Vita in Tomaž, ki prideta 15min prezgodaj! :D  Vsekakor vsaka od navez zagazi proti svoji smeri, Keko s tečajcema v Skalaški steber v Škrlatico, js in Seba pa v steno Zadnjega Prisojnika. No, Kekec je imel potem svojo grand de turo, midva pa svojo. 

Vsekakor, o tej najini smeri je vse kar dobiš od opisa tole spodaj, in neka slika iz starega vodnička - črta smeri čez steno: 

Prva plezala Leo Baebler in Uroš Župančič 29. avgusta 1937 (NS 72).
Ocena mestoma III, višina stene 700 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 452.
Opis: Vstop v vpadnici vrha. Po polici čez drnast hrbet in poč na viseče plošče. V dno kamina in navzgor na greben. Sestop na Vršič.

Zagrizeva v to polico, meni se ta kvazi dvojka zdi jebeno težka, mislim si "očitno sem šla res v kurac zaradi plezanja v granitu". No pa k sreči ni bilo tako. Se kar kmalu naveževa, ker tudi Seba ne želi več solirat te kvazi dvojke. Vsekakor se oba strinjava da sva že kar v peticah in to ne ravno kompaktnih. In tako je šlo naprej do vrha smeri do 8ih zvečer. II,IV,III,V+,IV,II,V+,V....itd.. Ko prideš na opisan greben in že misliš, zdej pa bova kmalu ven, je še kaaaaar precej plezanja. 

Vsekakor, plezala sva cca 10ur, vsak sva naredila vse štante na svoje kline, za frende se žal ne najde baš nešto, klinov ni opcije zabijat na vsakem koraku se pa najde kakšen star GRS klin, zadeva je precej podrta in predvsem - dolga, zagotovo več kot 700m po štriku. Oceno bi oba dala V+, sam včasih mal psihotičen. Orientacijsko je pa kar ok - pač po polici, čez kamin, pa po grebenu - very simpl :D 

Seba o tej smeri:  "Kr podrta stvar pa neomejeno cugov,ko že misliš,da si blizu vrha pa ne zmanka smeri."

Js o tej smeri v smeri: "Kva mi je blo tega treba"

Kekec o tej smeri: "Ja to je dolgo k rineta gor, še js sm pršu ponoč vn"

No na koncu sva prišla po cca 10urah plezanja na vrh in bila najbolj v lajfu vesela markirane poti. Prideva dol na Vršič, in naju ob vstopu v bajto vprašajo "A sta vidva kul?". Seveda sva, sam rabiva: sladoled, pivo, šnopc. 

Za čudovit zaključek dneva pa še prijeten sprehod peš iz Vršiča v Krnico, ker valda ob 10ih zvečer v nedeljo ni bilo več nobenega avta na cesti :D Vsekakor zanimiva izkušnja. 

Doma izvem da so že 50 let nazaj pizdili na Uroša Župančiča, da je mal fouš zapisal opis smeri. :D