Tečajniki v Kramarci?!

Napoved zimske kondicijske ture je v glavah marsikaterih tečajnikov najverjetneje pririsala spomin na turno plavanje proti Vrtaškemu vrhu, čeprav je bilo jasno, da bo cilj neka grapa. Govora je bilo predvsem o Jugovi, a je Nejc odločitev odložil na sam sobotni predvečer.

Kramarca!

Pričakovano? Niti pod razno. Zadovoljstvo? Maksimalno.

Če je koga malo stisnilo ob misli na slab sloves tržiške opevanke, se to na zagretih obrazih osmih tečajnikov ob 4.00 zjutraj pred ferajnom ni poznalo. Dostopa po cesti in v breg je bilo ravno dovolj, da so se motorji segreli na delavno temperaturo, v smeri pa je šlo dovolj hitro, da so znotraj tega območja tudi ostali. Vstopile so štiri rašiške naveze s po tremi člani, pred nami so jo napadli še Črnučani, za nami pa se je privalila še kalvarija Akademcev. 

Razmere so bile do vstopa pod vprašajem, a nas je boginja Fortuna tokrat prav lepo pogledala. Podlaga je bila dobro predelana in ravno dovolj trda, da se je še udobno predirala, kar je omogočalo hitro napredovanje. Tudi trije skoki so bili precej dobro zaliti, ponudili pa so ravno pravšnjo mero igračkanja za primeren tečajniški uvod v zimski alpinizem. Temperature so bile dovolj blizu ničli, da je bilo dovolj časa za varen vzpon in sestop, in dovolj visoke, da na sidriščih slučajno ne bi nohtalo. No, Nejc se vseeno ni odločil za kratke hlače.

Postavljanje sidrišč, navezovanje, razvezovanje, pospravljanje vrvi, varovanje, izbijanje klinov, itd. pa so celoten dan še nekoliko začinili s prvim resnejšim štrikanjem v hribih. Pravijo, da je praksa najboljši učitelj. Če primešaš še prave mentorje, potem to zagotovo drži.

Ko smo pripolzeli do Doma pod Storžičem skozi Peto Žrelo, sta sledila še analiza in zadnji del poti do avtov. Slednji mine kar hitro, ko cel blažen od novih vtisov v slovenskih hribih stopicljaš po cesti in se sam sebi zahvaljuješ, da si si za hobi izbral šport (oz. način življenja) s tako lepim in prostranim igriščem, kjer tudi novih izzivov ne zmanjka.

Kramarjevo smer v Storžiču smo plezali: Gašper Urbančič, Aleš Plazar, Jana Štenkler, Patrik Jagunić, Nika Rupnik, Jernej Munih, Simon Levstik in Matevž Kožman.

Vodili in varovali pa so nas: Matevž Kramer, Gregor Zakrajšek, Nastja Bojc in Nejc Turnšek, za kar se jim vsi še enkrat zahvaljujemo. Končna izbira cilja se nam je vsem na koncu zdela več kot idealna.