Ledni tabor Cogne

Prva ekipa se je proti Italiji odpravila že v soboto zgodaj zjutraj, saj je bila želja po popoldanskem plezanju večja od tiste po naspanosti. Razdelimo se po avtomobilih in prerazporedimo opremo, tudi turno, za katero pa se je kasneje izkazalo, da zaradi nič kaj prijaznih razmer ne bo prida rabljena.

Ob prihodu v Cogne so nas tam pričakale prijetne spomladanske temperature. Odpeljali smo se v dolino Lillaz, tam je sledila kratka ponovitev osnov in hitro vplezavanje, potem pa smo že morali v Aosto, kjer je bila baza našega tabora.

V prihodnjih dneh, do prihoda ostalih članov, smo plezali še v dolinah Valnontey in Valeille. Razmere so se postopoma izbolješevale, mraz je hitro stistil krepko na negativno stran, led pa je postajal vse trši.

Pristopi so načeloma kratki in po ravnem, seveda pa imaš vedno možnost izbire po dolgi hoji in vračanju v temi.

Prva utrujenost se je počasi že nabirala, zato so se izkazale želje po rest dayu, katerega so nekateri pridno prelagali iz dneva v dan. Ne vem če zaradi tako močne želje po plezanju, ali pa zaradi strahu pred visoko postavljenim standarom za kuhanje za ostale člane ekipe .

V sredo, 8.2. so tekom dneva prispeli še ostali člani tabora in aparatmajska hiša je bila polna zagnanih rašiških in ostalih plezalcev. Le Vaso je naš apartma zamenjal za sedež proti domu v avtu s Kranjčanjkami, ampak kdo mu pa lahko zameri.

Zvečer je sledil sestanek, kjer so se določili okvirni cilji po navezah za naslednji dan. Večina navez se je odločila za preverjene variante za vplezavanje, kjer so bile razmere dobre.

Četrtek je potekal po pričakovanjih, veliko število slovenskih navez v istih slapovih. Je pa to zelo fajn, ker ti res nikoli ni bilo dolgčas na štantih...

Zvečer je zopet sledil sestanek, kjer je ekipa nadobudnih pripravnikov dobila idejo o vzponu na Gran Paradiso (4061 m). Na vrh je uspelo priti Mitji Kelemenu in Nataši Vodopivec (AO Matica), več o tem pa si lahko preberete v prejšnjem prispevku (https://ao.rasica.org/news/events/13050/), kjer je vse lepše dokumentirano.

Naslednji dan in dan za tem zopet plezamo, počivamo, hodimo in vse ostalo kar spada zraven.

V soboto je večina našega apartmaja počivala, zato smo rest daz izkoristili za potikanje in igranje turistov po Cognetu, Janez, Beno in Lucija pa so nas zvečer še pred uradnim zaključkom tabora zapustili.

Uspešen teden plezanja smo s kolegi in sosedi iz AK Črna zaključili kot se spodobi, ob dobri družbi smo proslavili res lep tabor, ki je minil brez poškodb in z veliko pridobljenimi izkušnjami!

Splezali smo naslednje smeri:

- Lillaz: Cascata di Fenilliaz (WI2, 200 m), Cascata - The Easy Start (WI2), Gulliver (WI3), Lau Bij (WI5, 80 m), Cascata di Loie (WI3, 60 m), Cascata - Original Finish (WI3, 110 m), Cascata di Champlong (WI4, 300 m)

- Valeille: Pattinaggio Artistico (WI3, 200 m), Hard Ice in the Rock (WI4, 240 m), Cascata di Fenilliaz (WI2, 200 m)

- Valnontey: Monday Money (WI4, 220 m), Gran Val (WI3+, 140 m), Patri Gauche (WI4, 250 m), Acheronte (WI3, 300 m)

- Grauson: Oceano Polare (WI3, 120 m)

- Valsavarenche: Cascata di Grand Clapey (WI2, 200m)

Tabor v Cogne-tu je potekal med 4.2.2023 in 12.2.2023, udeleženci pa so bili: Kristjan Matoz, Janez Toni, Peter Hrovat, Benjamin Hrastnik, Anže Vasle, Neža Mulej, Seba Hamburger, Ajda Sazonov, Danaja Kuhanec, Lucija Hrastnik, Miha Došler, Nastja Bojc, Gašper Reberšak, Mitja Kelemen, Aljaž Senčar, Maša Križan, Maja Bahovec (ČAO), Vida Slađana Mitrovič, Špela Kadunec, Matej Rabzelj, Nataša Vodopivec (AO Matica), Dejan Lisec (AO Matica Celje), Mateja Kos in Anže Slatinek.