Jesenska smer - Begunjska Vrtača

Po dolgem času sva se spet navezala z Danilcem. Nekaj lahkega za začetek. Po kratkem gaženju prideva do stene. Filipova smer in Kamnolom nista narejene, začetni skoki so povsem skalni in po Kamnolomu nenhno pada pršič.

Zaženeva se desno v Jesensko smer. Vse skokce prekriva tanka plast pršiča, cepini so za okras, plezava z rokami po skalah. Privi resnejši skokec se odločiva obiti v desno. Danilo napreduje po strmih travah in kar z nekaj težavami uspešno izpleza. Jaz pa malo desno od njega najdem bolj skalnat prehod, vendar si kmalu ne upam več naprej. Izvedeva "Marko manever", na cca 10m v dveh poskusih vržem Danilcu štrik, s katerim me potegne iz težav. Navezana ostaneva vse do spoja z Lenuhovo smerjo. Prvi štant je na skalnem roglju, kasneje vsakič najdeva primerno drevo. Po prečenju levo nad ploščami, se odločiva, da ne napredujeva po očitnem kaminu, pač pa prečiva desno in izplezava čez goste borovce. Na vrhu naju nagradi zahod, ki mu zaradi ostrega vetra komaj pogledava v oči. Na sestopu zaradi svetle lune ne potrebujeva čelk.

OPIS: Jesenska smer III+/2 450m. Od postaje žičnice še malo višje, nato prečenje snežišča do stene. Smer gre najprej skrajno desno po najočitnejših prehodih. Ko prideš na trave nad skalno ploščo, ki loči smer od Kamnoloma, prečiš nazaj levo do dreves. Nad drevesi je kaminček, ki verjetno vodi v lepo grapico, ki se višje združi z Lenuhovo smerjo. Najina varianta: Od dreves spet desno po snežišču, nato naravnost navzgor čez borovce, in spet levo čez snežišče do Lenuhove smeri. Od tam po udobni grapici, ki jo na vrhu izplezaš v levo. Nato hoja po širokem snežišču do vrha Begunjske Vrtače. Od vrha desno po grebenih. Po dveh vrhovih se proti Zelenici spusti sestopna grapa.