Ledni vikend v Dolomitih

V petek okoli enih zjutraj, ko ljudje ponavadi spimo, mi iz nenada zazvoni telefon. Le kdo bi to lahko bil se vprašam? Odgovor je hitro jasen! Seveda je Seba, javim se in še preden se vredu zavem kaj me je vprasal potrdim, da grem zraven v Dolomite. Hitro pakiranje, šiht, Ljubljana in že sem pred Sebatovim blokom, kjer se s kombijem GO - AIDA odpeljemo v Lesce po Ajdo in Jureta Gortnarja (v nadaljevanju Komajsa). Med tem ko čakamo Ajdo opravimo še zadnje nujne nakupe v bližnji trgovini.

Osnovni plan je bil, da prvo noč prespimo na prelazu Pordoi, od koder imata Seba in Komajs dobro izhodišče za smeri Avatar in Snowboard. Z Ajdo pa še nisva čisto zares vedela kam bova sploh šla, pa sva se zjutraj odločila, da greva pogledat v Colfosco, kjer je kratek dostop in so na izbiro štirje slapovi.

Res je bilo lepo gledati, kako optimisticno je Seba strmel pod gondolo in opazoval jutranje ptice, ki so že pridno dostopali proti slapu. Res mu ni zgledalo daleč. Po jutranji kavi se poslovimo, Seba in Komajs na nogah, midva z Ajdo pa s kombijem. Do Colfosca je pol ure voznje, dostopa do slapov pa slabo uro.

Z Ajdo prideva do SkiPassa, kjer parkirava in se spraviva na pot proti slapovom, ki so lepo vidni iz parkirišča. Tudi midva si samozavestno misliva, da tu pa poti res ne moreva zgrešiti. No, po pol ure gaženja skozi gozd nama je že bilo jasno, da se je pot začela nekje prej. Kmalu za tem najdeva shojeno pot in hitro sva pri slapovih. Čeprav je bil sprva plan, da greva v Demoklejev meč, se je ob ogledu slapu od blizu plan izkazal za prvi dan malo preveč optimističnega, zato sva se odlocila, da greva pogledat za ovinek, kjer je smer Val na val (Welle auf Welle, WI 3, 110 m). Iz smeri sva bila hitro, pa nama je ostal se čas, da sva si napeljala top rope in se malo pozabavala na strmejših delih smeri. Ravno, ko sva začela s sestopom je poklical Komajs in vprašal kje sva, saj sta se s Sebatom na prelazu v koči že pridno hidrirala. Sestopiva in se odpeljeva proti koči, vmes se še ustavima v trgovini in kupiva novo zalogo hmeljevega napitka in nekaj hrane. Na prelazu malo podebatiramo kako je bilo in delamo plan za naslednji dan. Izkazalo se je, da je bil dostop do Snowboarda precej daljši, kot sta pričakovala.

Dorekli smo, da našo hišo prestavimo nekam bližje Colfoscu, ker bomo šli tja kjer sva bila ta dan z Ajdo. Ko smo končno našli primerno parcelo ob cesti, smo si malo pospravili in si uredili našo dnevno sobo, kjer je Komajs skuhal res dobre testenine! Malo smo se pozabavali, spat se nam tudi ni prav mudilo.

Pogoji prvi dan so bili res dobri, vreme je bilo sončno, temperatura pa okoli -2°C.

Ko se naslednje jutro zbudimo, najprej iscemo krivca za smrčanje, nato pa se krivca da je zmanjkalo prigrizkov. Izakazalo se je, da je bil prvi Jure - Smrček, drugi pa Seba - Hrček. Ajda pa je menda ostala Štorček.

Počasi se spet odpravimo proti parkirišču, kjer se opremimo in odidemo po pravi poti do slapov. Vmes nas malo zaskrbi Sebatov 180 bpm utrip, ampak on to pripisuje prebolelemu kovidu, malo se spocijemo in gremo naprej.

Na mestu se odločimo, da gremo vsi v Demoklejev meč, iz katerega so ravno izplezale tri naveze. Prvi raztezaj se da posolirati, za drugega pa se navežemo. Led je bil precej bolj mehek in načet, kot prejšnji dan, lepo se je videlo, da je smer precej plezana. Hitro smo na vrhu, dva polna spusta po vrvi in smo spodaj.

Počasi se odpravimo na pot, sproti se dogovarjamo da bi šli še nekaj pojest, ure so pa precej hitro minevale. No, v Mojstrani se le ustavimo in pojemo pico in spijemo poslednje pivo za ta vikend.

Pa še bolj podrobno o preplezanih smereh:

1. dan

Sebastjan Hamberger in Jure Gortnar: Snowboard - III/5, M4, 250 m. Ajda Sazonov in Anže Slatinek: Val na val - WI 3, 110 m.

2. dan

Sebastjan Hamberger in Anže Slatinek, Ajda Sazonov in Jure Gortnar: Demoklejev meč - WI 4+, 140 m.