Jubilej v Jubilejni

2.8.2022 se s Sebatom odpraviva prespat na Vadine. Štart je iz parkiršča za češko kočo, za kar pa sva že mogla plačati cestnino. Med hojo se nama pokaže stena dolgega hrbta, v kateri najdeva različne smeri, med drugim tudi najino - Jubilejno (V/IV 500m). Na koči naju sprejme priijazna oskrbnica. 

Zjutraj se malo po sedmi odpraviva proti ostenju. Čeprav je bila zima bolj mila, poletje pa vroče je pod steno še kar nekaj snega, kar zelo ohladi zrak, ne povzroča pa težav pri dostopu.

Celoten dostop je relativno dolg. Treba je narediti tam okoli tisoč višinskih metrov (od ravenske kočne).

Okoli osmih začneva s plezarijo. Prvi cug je malo lažji (III), potem se pa hitro znajdemo v malo težjem delu (V-) v katerem je plezanje zaradi zelo kompaktne skale pravi užitek. 

V prvem delu sva kar hitro napredovala. Težavnost cugov se je nekako izmenjevala, lajžji-težji. Za zakjuček smer posteže še z znamenito zračno prečko, v kateri lahko pustiš tudi več kot 13 kompletov. Zaradi velikega trenja, sva naredila sidrišče v prvem delu prečke, kar pa je tudi omogočalo debato, kje gre smer. Sicer prečka je res dolga, v vodničku piše 10m, vendar je zelo verjetno več. S prečko pridemo iz težjega dela stene, kjer se zabava še ne konča. Čeprav je plezarija zelo lahka, (II-III) je skala zelo krušljiva in orientacijsko bolj zahtevna kot preostali del stene. 

Pri skrinjici sva bila nekaj po štirinajsti uri. Čeprav naju je v zadnjem delu ujela nizka oblačnost, se je na vrhu spet razkadilo, kar nama je postreglo z enkratnim razgledom na okoliške vrhove.

Čeprav je prejšno popoldne steno kar pošteno napralo, so bile platke že suhe. Lahko bi izpostavil še to, da je v spodnjem delu v kakšnem kaminu zelo vlažno, če ne že mokro, vendar je v zameno skala toliko bolj čvrsta. Višje kot greš, manj je vlažno, skala pa tudi manj čvrsta.

Smer je bila kar dobro opremljena, le v zadnjem delu sva zabila in pustila dva klina, če ne drugega za lažjo orientacijo. 

Časovna ocena 6 ur kar drži, čeprav se v prvem delu da hitro napredovati, se ne sme podcenjevati časa, ki je potreben za istop - približno dve uri.

Sestopila sva čez minarsko sedlo, do češke koče je bilo slabe dve urci hoje (1:40), vendar s kar hitrim tempom, saj se je mudilo na analizo.

S preplezanano smerjo je bil jubilej tudi zame, saj sem s tem opravil zateve za MP :)