Debela Peč, Jesih-Potočnik

V nedeljo sva se s Samom Tuma odpravila plezat v Debelo Peč, smer Jesih-Potočnik (IV/III, 600m). Okoli 6. ure zjutraj sva bila pri Kovinarski koči in čez eno uro pod steno. Potek smeri se lepo vidi že od daleč. Vremenske razmere so bile zelo ugodne, sicer je v smeri zaradi njene lege na momente kar malo hladilo. Skica iz spleta (slovenskestene.si) ni najbolj jasna, veliko bolj pregledna je skica iz vodnička Slovenske stene.

Spodnji del smeri je plezalno lahek, šodrast, orientacijsko pa malo bolj zoprn. Slediti je treba najlažjim prehodom. Bolj resna plezarija se začne pri kaminu z oceno IV+ (detajl smeri) za katerega je znano, da je pogosto moker. Tokrat je bil bolj kot ne suh, napram padavinam dan prej. Je pa smer od tega dela dalje lepo opremljena, sploh na težjih delih. Po tem raztežaju je stena malo bolj pokončna in potek smeri postane bolj očiten. Plezarija je pravi užitek in razgledi so res lepi. V zaključnem delu je na izbiro leva original smer ali pa izhod naravnost gor, ki je ocenjen težje (IV+). Splezala sva to drugo varianto in nama je bila obema zelo všeč.

Sestopila sva po markirani poti. Na koncu sva se v Kovinarski koči ustavila na pivu, kjer nama je oskrbnik razložil njegovo metodo postrežbe piva – sprva poln kozarec vode potem pa pivo.