Zajedo v Brani

sva včeraj obiskala z Urhom, ki me je v petek lepo presenetil z idejo, da bi šla ta vikend nekaj zlest. Smer sem že dolgo imel na "to do" listi, Urhu pa je tudi ustrezalo, zato odločitev ni bila težka. Težavnost v smeri je bila bolj ali manj konstantna, s Sebatovim zapisom o dobri skali se povsem strinjam, čeprav se je kakšen kamen sem in tja premaknil in previdnost ni odveč. Za vmesna varovanja je bilo notri nekaj klinov, ponujale pa so se še številne pokline za metulje srednjih velikosti. Tudi orientacija ni bila pretežka, smer pelje po logičnih prehodih. Še se vrnemo.