Široka peč – zgažena!
Ko sem se ob 4.30 še v eni izmed REM faz pripeljala do ferajna, je najprej zgledalo, kot da bo Mifija z »bando« iz šentviškega kluba zaneslo na kakšen afterparty. Med selitvijo opreme izvem, da je kolegom klical taksi in jim urejal varen sestop do doma. Posloviva se od novih prijateljev, pobereva Majo na Lescah in nadaljujemo pot proti izhodišču (Gozd Martuljek).
Ker bi bilo do predvidenega parkirišča lažje priti z drsalkami kot z avtom, Mifi odrikverca nazaj in tako začenjamo našo pustolovščino z bonus 20 minutami.
Dobra ura hoje po temi in smo na prodiščih pod bivakom, kjer se začne naše nedeljsko opravilo – gaženje. Vsake toliko je kdo izginil v globokem snegu, zato smo ves čas šteli, če smo še vsi (en izmenski gazač manj bi turo samo še podaljšal). Po nekaj urah ravnine se vzpnemo po grapi, sledi ožji prehod na levo in nato okoli 11h pridemo do naše vstopnice za Amfiteater – raztežaja plezanja. Naredimo si poličko in začnemo z razkopavanjem – lovom na kline oz. potencialnih mest zanje. Mifi suvereno prepleza raztežaj, z Majo pa razmišljava o zvokih dereze ob skalo, ki pojejo o (ne)kompatibilnosti te kombinacije. Med plezanjem sva (pod sponzorstvom Mifi-top rope) preskusili kar nekaj novih pristopov – uporaba prevelikih zmrznjenih rokavic, golih rok, cepina na skalo in zatikanja kolen – in evo naju gor!
Sledi gaženje do malice, za katero si izkopljemo luknjo/iglu. –8*C nas prijazno opomni, da je treba naprej. Ko pridemo do Amfiteatra, nas ta preseneti s petnajstimi minutami sonca in med neskončnim gaženjem čezenj imamo kar nekaj časa za ogled nadaljevanja – čakala nas je rampa, nato pa krajši abzajl do vhoda v žleb, po katerem smo se povzpeli na greben. Tri popoldan, dolg sestop, izpostavljena prečka in neobstoječi klini so za nas sprejeli odločitev, da si zadnjih 50m prihranimo za naslednjič. Po krajšem sončenju začnemo s sestopom, ki ga je popestrilo nekaj abzajlov in strmejših grap. Večerne barve zasneženih gora in neobljudenih koncev je dodatno krasila naša prečudovita in trdo prigarana gaz.
Ob 8h smo po 14,5h ne-ravno-sveži prišli do avta. Gretje nam je spet omogočilo dostop krvi do možganov in sledila je sinteza ture (analiza in pivo pa drugič): odlično!
Mifi (orientator in napeljevalec vrvi), Maja Modic in Neža Mulej
Galerija
Število komentarjev: 2
Sebastian Hamberger - Seba - 14. marec 2022. 19:16
Bravo vsem trem...res lepa dolga tura v objemu Martuljskih gora...na več takih objav 👏
Me pa žalosti S stena brez snega saj bi bilo res fain kdaj pozimi tam kej splezati 😃
Janez Toni - Janez - 15. marec 2022. 14:23
Seba, sej plezaš lahk kadarkoli, ne glede na sneg ;)
Dodaj komentar
Za komentiranje se prijavite.