Še en centralc, tokrat v Tamarju

Sobotno jutro začnemo z zmerim tempom, ob dokaj človeka dostojanstvenih urah. Ob 8ih z Gašperjem pobereva Sebo in njegovi dve princesi. V avto zbašemo še dvoje sanke in jo odbrzimo proti Tamarju. Nekje pri Radovljici Seba pogrunata, da zaradi sank ni bilo placa za gojzrje. Na srečo se njegovi koleščki v glavi hitro vrtijo in skočimo do drugega Sebe po gojzarje. Midva nadebudna tečajnika pa dobiva gratis zgodbo dogajanja v Čedci par mescev nazaj...
Ko končno prispemo v Planico, dolgo vožnjo nam krajšajo PILIČI, dobiva tečajnika železje za prenašat, kot se spodobi. Zelo hitro pa se običajni tečajniški tlaki pridružijo se sanke s tamalima princesam. Ki naju hitro preimenujeta v konja Gapeta in konja Mitjo. Tako je pot do koče v Tamarju kar naporna, tolažijo me samo besede modrega Sebe, ki opazi posledice mojega zimskega spanja.
Hitremu okrepčilu v koči se pridružita dva ranjena soferajnovca, ki jima ni preveč do pogovora zato jo hitro mahnemo do pod slapov.

V centralnem opazimo eno navezo, vendar po naši stari navadi se odločimo za prehitevanje. Tak Seba potegne prvi raztežaj (za komentatorje, za ostale pa cug) kar direkt čez detajl. Ta odločitev name zelencema kar dodobra navije roke in noge, saj na sidrišču kar jamrava eden drugemu. Hkrati pa nama poda v pogled kaj pomenijo ocen v zimskem času. Saj se nam je vsem ta del zdel težji kot ta težki del v centralnem pod Prisojnikom zadnjič. Saj tu ni bilo lukenj za zatikanje cepinov in tudi led je bil daleč o mehkobe putrčka. Na najino srečo in nesrečo je v naslednjem raztežaju vsega konec in izplezamo v gozd. Sestop po polici polni svežega puhca iz prejšnje noči je pa uživancija zase. Med sestop se zmenimo, da rabimo najt še enega centralca za to zimo, da bo trojček.

V koči srečamo še ekipo naših smučarjev, ki so se vrnili iz Kotovega sedla. Za komično predstavo pa tokrat namesto naše Jelke poskrbijo mladeniči iz savinjskih koncev.
Po okrepčilu v koči nas čaka samo še sestop do avta, ki nam ga delno olajšajo sanke. Tu se vlečni ekipi dveh konjev priključi še husky Lana. Tako z nekaj vlečenja in sankanja hitro prispemo do avta in nazaj v Ljubljano na zaslužene sveže krofe in iskanje mitičnega tretjega centralca.

Naveza: Seba Hamberger, Gašper Reberšak, Mitja Kelemen

Plezali smo Centralnega IV+ 120m