Lèd

To sezono sem bil vse skupaj samo v 3 slapovih.

Z Mifijem sva na en lep dan skočila pod Prisojnik, kjer sva se lagano lotila Desnega slapu. V osrednjem raztežaju še ni bil povezan, zato sva naredila obvoz in se spustila po vrvi s prikupno bohinjsko navezo.

Ker sva imela še polni čelki elektrike sva zlezla še Centralca, ki je takat imel svečo že povezano, ampak ne v zelo kvalitetnem stanju. Mifi jo je napadel prvi in nekako sva jo zmogla. Nadaljevanje sva sicer lezla v temi in čeprav (oz. prav zato, ker) strmina popusti, se slap malo vleče. 

Za Prešernov dan pa sem popustil Samotu Kristanu, (bolj) izkušenemu lednemu plezalcu, ki me je že dlje časa vabil v Damoklejev meč. Detajl smeri je bil dostop, če bi se še enkrat odločala bi šla s smučkami. Tam bo sneg do poletja. Temperature so bile cel dan pod ničlo. Sam slap dobro stoji in nama je ponujal vse vrste ledu, največ pa trdega in steklastega, kar me je stalo enega nohta - mogoče 2, bomo vidli. Glavna sveča nad glavo je že padla dol, je pa nad tabo še precej drugih, iz katerih teče in ki popestrijo psihološko doživljanje narave. 

Slik pa ni zlo dost, ker se v smereh ne slika, baje po novem še štantov ne?