Demoklejev meč in dve Teranovi

Malce z zamudo objavljam, pa vendarle: 29.1. me je Žiga povlekel čez Demokleja (WI5). On je treniral očarljive vodniške tehnike, jaz pa sem užival v topiču na slapu kateremu sam ne bi bil kos. Prvi cug je kar orenk pokonci. Še dobro da mi je Mihec posodil cepine, ki so bili strmini primerni, namreč z mojimi starimi Aztarji bi verjetno bridko navijalo. Spust sva opravila po vrvi na levi strani, mimo smeri in čimprej proč od grozečih sveč, ki hkrati poskrbijo za epski ambient ter ogromno objektivno nevarnost. Spust je šel malo na štante malo pa na abalaka. :) Zanimivo kok to res drži v dobrem ledu.

30.1. pa sva šla z Nacetom v Teranovo smer, oba je še nisva plezala in je bilo prav lepo. Splača se vstati zgodaj da ni preveč gužve, ker sicer dobivaš celo pot po glavi led (in pa kak vijak, en klin, ter celo en telefon!). Smer je res lepo narejena in lahka, edino vršne plate pred amfiteatrom so že precej rahitične, tako da je varovanje bolj slabo, je pa tega le par metrov in si spet na škripavcu. Izstopna prečka je bila v teh razmerah sprehod - tam sta dva navrtana štanta in vmes en kup klinov, tako da je dobro varovanje. Smer je res dobro opremljena, se pa splača štantati pod detajlom, da se lepo s 60m vse izzide. Teden kasneje sva vzpon ponovila še z Lano, ki si je želela doživeti zimsko plezarijo v hribih. Obakrat sestop skozi žrelo.