Poučna basen - obračanje

Vstal sem zgodaj, prej kot po navadi in kasneje kot je zvonila budilka. Hladna prha, mantra Hare Krišna, pozdrav soncu, kozarec vode in hop na vlak. Nejc je OBRAČAL zaradi čelade, tako sem na železniški postaji v Ljubljani dodal še tri, če ne štiri raztezne vaje.

Med vožnjo v Robanov kot je v avtu zadišalo po klasiki - kruh z maslom, čemažem in orehi ter jabolko.

Zgrešila sva odcep in nekoliko višje OBRAČALA. Nato parkneva, opaševa kar se opaše in urnega, živega, neučakanega, dolgega, strumnega, rahlo zaspanega, a hkrati odločnega koraka stopava po ledeni cesti globlje v dolino proti slapovom - napadala sva Centralni Brezovski slap.

Soočenje od daleč Nejca ne navdahne z entuziazmom, mene pa, a ne za dolgo. Pod slapom začneva razpravo o smiselnosti plezanja. Svečkast slap, tanjši led kot na sliki izpred dobrega tedna, votlo ozadje po večini leve strani..po drugi strani pa nekakšna mogočnost, čarobnost, fascinantna sveča na vrhu..kaj čmo? Greva? Kam? Nazaj al gor? Kam? Gor? Kam nazaj? Kak zmaj? Kaj?

Sprehodiva se še do naslednjega - Matija led razbija..in ga je res. Še mal naprej - Šilček..bil čist ušiljen. Levi Brezovski slap..levak. Kaj češ?

Nimaš kaj, včasih je treba tut OBRAČAT. Tut to se je treba naučit. Zame prvič. Pa mi je kr šlo.

Tako sva spoznala Robanov kot in nekaj slapov, ki jih v naslednjem letu vsekakor ponovno obiščem.

Hvala Nejcu Turnšku za prijetno družbo in deljenje izkušenj.

Marko Guna