Kalški Greben - Green Pass (prvenstvena)

Nekaj se je šušljalo da so razmere v zahodni steni Kalškega grebena (hvala Mifi), tako da sva šla v soboto z Maticem pogledat. Na parkirišču sva srečala še tri Rašičane s podobnimi idejami. 

Ob prvem pogledu na golo steno sva opustila plan A (strmejša smer v desnem delu stene), ter se preusmerila na plan B (smer 2D polža v levem delu stene, verjetno najlažja smer v steni).  Dohitiva Rašičane in skupaj poplezamo vstopno grapo do stene. Oni se usmerijo v na pogled golo smer Diagonalko (čakamo objavo), midva pa prečiva levo.

Najdeva potencialni vstop v najino smer, ampak naju platke brez snega ne prepričajo, tako da nadaljujeva prečenje, dokler ne najdeva lažjega prehoda čez spodnji del stene. Veva da nisva več v pravem delu, ampak se vseeno odločiva da greva po svoje, saj prehod premore nekaj malega snega in zmrznjenih travc. Prideva na sedlo iz katerega se spustiva par metrov v grapo kjer naju že čaka lepo predelan sneg. Veva da nima več smisla preveč gledati v vodniček tako da od nadaljnjega slediva svojemu občutku in slediva naravnim prehodom. Višje gor se količina snega zlagoma povečuje, vseeno pa morava večkrat plezati po skali. Rešujejo naju pa predvsem zmrznjene trave. Skala sploh ni tako slaba, tudi varovanje bi bilo lahko slabše. Ob prvem skalnem skoku sva se navezala in ostala v navezi čez prvo steno. Enkrat sem naredil sidrišče na kline, ostalo je šlo na premična in naravna varovanja. Višje prideva v lažji teren, kjer se razveževa, pred nama pa nova stena. Tu sva zahvaljujoč dobrim razmeram našla lažje prehode in ostala razvezana do vrha stene. 

Na vrhu pojeva burek, prečiva do vrha kjer vidiva rašiško navezo malo pod vrhom stene. Sestopiva po Neškarjevi grapi, kjer zaradi osončenosti občutek ni bil najboljši. Tudi sama orientacija nama je povzročala nekaj težav. Ko prideva do gozda pa obupava nad sledenjem vodničku, ter ubereva kar smer po azimutu avto, kar se izkaže kot izvedljiva (mogoče ne idealna) opcija in sva še v dnevni svetlobi na pivi. 

Smer se nama je zdela lepa, prehodi logični. V primeru večje količine kvalitetnega snega bi bila občutno lažja, v primeru pomanjkanja zmrznjenih travic bi bila lahko rahlo težja. Naj gre kdo ponovit. 

Še opis:

Green Pass

III+/3, M4, 600m, 3,5 ur

Od vstopa v Dvo dimenzionalnega polža nadaljujemo prečenje pod steno. Ko se začnemo vzpenjati najdemo na desni strani neizrazit prehod na sedelce. Iz sedelca se spustimo par metrov v grapo in gremo po njej na snežišče. Po snežišču navzgor dokler se ne zapre v ozek kamin. Po kaminu z dobro skalo (M4) do naslednjega snežišča. Po skrotju naravnost navzgor do pod stene. Steno premagamo po rahlo desno usmerjeni rampi (M4). Tu se nam na desno odpre pogled na zgornji del Diagonalke (?). Zavijemo levo okoli vogala, premagamo manjši skok, sledimo grapi do naslednjega skoka ter naravnost navzgor na greben. Tu se nam na levi odpre pogled na Levo ter Kranjsko smer, pred nami pa zagledamo steno. Gremo rahlo desno na greben (lahko) skoraj do stika z zgornjim delom Diagonalke. Po sistemu grap desno od grebena do stika z markirano potjo.

Plezala Benjamin Ocepek in Matic Štrancar (AO Ajdovščina) 15.1.2022