Visokotvegan stik v Malem Draškem vrhu

Misija te nedelje je bilo preveriti, če so razmere v Julijcih tudi tako odlične, kot v Kamniško-Savinjskih Alpah. Po nekaj premetavanja ciljev, ker ima Pinti v ponedeljek ob 7. zjutraj službo, posledično Triglav ali pa Požgana Mlinarica ni opcija in sva se odločila za Krmo. Ideja je bila iti recimo v Debelo peč. Oprema je že bila na kupu, nekulturna jutranja ura že dogovorjena, vseeno pa sem še malo pobrskal po internetu. Na slovenskestene.si  mi je pozornost v Krmi zbudil Mali Draški vrh in slika iz vodnička Plezalni vzponi vzhodne Julijske alpe 1970. Zdela se je nepreveč strma stena, kjer bi se verjetno dalo kaj splezat. 

Plan je pogledava kaj bo dobro in greva. Dan se naredi ob primernem trenutku in po nekaj razmišljanja izbereva približno linijo, ki z nekaj nalimanega snega vsaj približno obljublja. Snega in ledu ni v pretiranem izobilju. Prvi raztežaj razmišljava o tem, da bodo razmere tako dobre kot zadnjič v Kalškem grebenu. Morava se sprijazniti s kakšnim metrom stiropora zmešanega z nekaj neuporabnega snega, kakšnim majavim hookom za cepin in travo (ki je slabše kakovosti kot npr. v Loški steni ;)). Pinti že pošteno maha z rokami, ko naredim štant. Sledi malo štamfanja po snežišču, privlačno izgledajoč raztežaj, ki je na koncu zmiksan stiropor in znajdeva se pod zanimivim kotom, ki zgleda precej spektakularno. Previsen skalni vstop, ki se nadaljuje v wanabe ledeni stiropor in se zakljči s svečo zabasano v zajedo. Pestro. Pinti se opasa z capini, se malo pomudi z nameščanjem varovanja, naredi par gibov gor in dol ter na koncu suvereno pohuka skalo in spleza wanabe stiropor s svečo. Kul cug. Znajdeva se na snežišču, kjer se kaže desna ali leva opcija. Pogled na uro izbere hitrejšo levo varianto. Po strmih snežiščih in ob iskanju prehodov nadaljujeva spodobno hitro. Razmere se spreminjajo od odličnih, do sipkega snega. Kmalu se znajdeva pod še eno skalno stopnjo, ki ponovno zahteva nekaj telovadenja po skali in kakšen udarec v travni šop. Spet sva na snežiščih. Mahneva jo proti desni. Nekje zgoraj se sluti vrh stene, vendar do tja vodi še kakšen raztežaj skale. Odločiva se za prehod levo od markantnih belih sten, ki kmalu pripelje v izstopen graben na pokljuški turnosmučarski raj.

Smer se je izkazala kot zanimiva plezarija. Verjetno sva se v kakšnem mestu dotaknila Leve smeri, ki kot skalna smer izbira bolj poletne prehode. Morda je kdo tu plezall tudi že pozimi? V drugačno snežno-lednih razmerah je plezarija lahko povsem drugačna. Zgoraj bi bil čisto mogoča kakšna druga varianta. V prvem raztežaju je ostal en klin. Na začetku smeri je v razpoko padla čokoladico. Razgledi so bili kičasti. Bilo je zanimivo. Slava prevozu iz Pokljuke v Radovno.

Visokotvegan stik, IV/5, M6, 400m.

16.1.2022