Ledeniška ST - Castor (4223m)

Prejšnji teden smo se rašičani (zaokroženih 30 komadov) lahko končno v pričakovanju in rahli tremi (predvsem tečajniki) veselili vikenda ledeniške ture, ki je s svojo sončno napovedjo obetal nepozaben vikend. Za cilj je bil izbran Castor (4223m), ki je del masiva Monte Rose. Tura je bila čisto »ta prava«, saj je vključevala dolg pristop, zelo težke nahrbtnike, višino in mraz. Dvo-dnevna tura, ki pa je zaradi dolge celonočne vožnje marsikoga spodbudila, da je svoj vikend podaljšal v ponedeljek. Hkrati pa tudi zadnja uradna tura Mifi-jevih tečajnikov, po kateri nas je vodja ture Janez Toni, upravičeno preimenoval v »višje tečajnike«.

Ob oprtanju ruzakov je prišla seznanitev z realnostjo, da bo popotovanje do zimske sobe Rifugi Quintino Sella (3585m) iz Staffala (1823m) kar velik zalogaj. Jutranja megla je odlično zakrila klance, ki so nas čakali. Z višino se je pokazalo tudi sonce, megla se je spremenila v morje pod nami, začutili pa smo tudi prve glavobole in slabosti. Luksuzna zimska soba nas je pričakala z jogiji in plinskim štedilnikom. Sveže zapadel sneg je omogočil enostavno hidriranje. Med prikazom so v nepozabnem sončnem zahodu nekateri uživali bolj kot drugi. Tečajniki smo se med zahajanjem sonca bolj ukvarjali s tem, kako bi svoje boke potisnili čim bolj ob snežno podlago, med tem ko so se na drugi konec vrvi poleg »sotečajcev« obešali manj prizanesljivi alpinisti.

Naslednje jutro smo osvojili vrh, za veliko udeležencev prvi od štiritisočakov!  Narava je prikazala nore prizore, zato je bilo kljub primanjkljaju kisika: luštno. Pristop je začinil izpostavljen greben, ki je bil marsikomu v izziv. Dekleta, ki so zaradi slabosti ostala v zimski sobi, so prijazno pripravile rekordno količino staljenega snega za dehidrirane, res hvala! Dolg sestop je bil za izmučene po večini kalvarija, a ob misli na pivo ter hrano pri avtobusu, je bilo vsaj malo lažje.

Predvsem v zadnjem delu avtobusa so se na poti nazaj že delali plani, v kakšnih turah se bo unovčilo težko pridobljeno aklimatizacijsko formo. Ob hladnem pivu in požirkih višinsko oplemenitenega jegra (hvala Anže K.) so se tvorili tudi zametki tečajniškega banda, ki pa po mnenju ostalega dela avtobusa še ne bo pripravljen za svojo predstavitveno točko na sprejemu.