Grossglokner Nordwestgrade D-, IV, 50 grade

Grossglockner, (Veliki Klek) 3797 m, SZ greben, ocena smeri D-, IV
Petek, zgodnja ura je bila, ko se nas je v Tržiču zbralo 43 udeležencev alpinistične šole Tržič, gorniške šole in nekaj pridruženih članov. Okoli 4.30 smo se napokali v avtobus in odpeljali proti izhodišču Lucknerhaus. 
Nekaj pred pol 9 smo oprtali različno težke nahrbtnike in se podali proti koči Stüdlhutte. Ker je bila ura zgodnja, smo si nekateri vzeli pot do tja čist na izi, s prijetnim postankom v prvi koči na naši poti.
Slabi dve urci in že smo bili pri koči, kjer smo prespali, sonček, toplo, žejni, lačni, navdušeni, skratka, treba se bo zaposliti do večerje, da ne postanemo preveč žejni 😊. Seba in jaz sva šla raziskat greben ob koči, krasen je, luštno poplezavanje, iskanje prehodov, medtem, ko so ostali na ledeniku vadili ledeniško navezo in ostale stvari. Vreme se je že precej kisalo, na kar so opozarjali moji naelektreni lasje. Po hitrem postopku sva se pobrala z grebena in odštevala dolge minute do večerje. Vmes je deževalo, snežilo, precej zahladilo. Končno ura 19, jedli smo tako, kot da je vse zastonj, sestradani smo bili čisto vsi, da pa ne pozabim omenit kulinaričnega presežka, to bi kar jedel, čist nore sladice, pa k morš vse probat, ane Barbi 😊
Skratka, okoli 22h smo pridno smo legli k počitku. Ob 4h sem zaslišala prve glasove, vsi so začeli vstajati in ni bilo druge, kot da tudi sama dvignem svojo rit. Ob 5h so začeli streči zajtrk, midva sva počakala, da so vsi pojedli in se odpravili na pot, nakar sva še sama zagrizla v svoj kos kruha z marmelado. Nekaj čez 6 uro začneva korakat proti ledeniku, hodila sem ves čas, pa vendar neverjetno zaostajala za Sebom. Pa dobr, model je očitno na baterije 😊.
Že pred odhodom sva se pogovarjala, da po normalki ne greva, na greben Stüdlgrat tudi ne in sva bila sklepčna, da na vrh prideva po SZ grebenu. Odločitev je bila pravilna, kajti pred nama sta bili samo dve naši navezi. Odlično, nobene gneče, sneg v spodnjem delu je bil super in kar hitro sva ujela navezo pred nama, s katerima smo skupaj stali pod grebenom in kruzali dalje.  Greben je bil malenkost poprhan, ker je dan prej snežilo, to nam je malce otežilo plezanje, pa vendar smo vsi zelo uživali. Vzeli smo si čas na štantih, kadar ni bilo hladno seveda, tako da sva mi2 po 5 urah izpred koče, stala na vrhu Grossglocknerja.  Megla se je dvigala, pa vendar naju to ni motilo. Najbolj moteč dejavnik je bil pogled na normalko, po kateri se je prebijalo še precej navez, z željo osvojiti vrh, tako da smo se odmikali drug drugemu, da smo kar se da hitro prišli do prve koče pod vrhom, ja žejni smo bili.  Po poti sta nas čakali še dve koči, itak ne boš spustil nobene, pomojem ne bi blo fer 😊
Skratka, pri koči Stüdlhutte sva se mogla ustavit, da sva se preobula, preoblekla, natovorila spalke in ostalo navlako in po hitrem postopku že stala pred tretjo kočo, kjer je čakalo nekaj naših najbolj pridnih. Še spust do busa, kjer si videl vse te zadovoljne obraze, počasi smo se napokali vsak na svoj sedež, si izborili manjši zvočnik s prednjih vrst in zadnje klopi niso rabile veliko, da se pevski zborček ogreje in krepi glasilke do Tržiča. Hvala vsem, ki ste nas poslušali, baje nam je kar šlo hehe.
Hvala Ao Tržič za tole turo, hvala Seba AO Rašica, ker si se navezal z mano na štrik in ker sva izbrala ravno ta greben, odlična alternativa grebenu Stüdlgrat.

Spisala Barbara Medved AO Tržič