Prontarska smer

V odličnih razmerah (ali z drugimi besedami škripanje od podna do vrha) sva jo danes splezala z Markotom v enakovredni navezi. Pred nama je v smeri bilo še nekaj plezalcev, na pobočju pod severnim ostenjem Košute pa so potekale tudi zimske tečajniške vaje, tako da prav samotno ni bilo. Od varoval sva imela s seboj dva klina, zelenega frenda in ledni vijak. Vse omenjeno nama je prišlo še kako prav, če bi imela kak ledni vijak več, bi psiha na trenutke manj trpela. Poleg tega sva imela priložnost povaditi še sidrišče v snegu. V izstopnem žlebu sva ocenila, da se lahko razveževa, sledil je še kratek greben in že sva stala na vrh smeri.