Severni raz (Peters-Deye) v Turnu Gamsove matere, 550 m, V+ (VII A0)

Po Miheliču najlepša smer v ožji Viševi skupini.

V petek (4.9.) smo kljub strašnemu hitenju iz Ljubljane odrinili šele ob 18:00, vendar smo ob 21:30 že sedeli v koči na 1500 metrih - rifugio Pellarini. Koča se nahaja pod steno, tako da smo lahko zjutraj še s terase ogledovali smer, ki se kaže kot najbolj izrazita linija v Turnu Gamsove matere – smer v prvi polovici sledi veliki zajedi, nadaljuje pa po razu do vrha. 45 minut dostopa je bilo ravno dovolj, da smo se ogreli, nato pa po nerodnem snežišču dostopili do police, po kateri smo se sprehodili do vstopa v smer. Že ves dostop smo opazovali dva Italijana, ki smo ju do vstopa v smer ujeli. Pizda, kot da nimata druge smeri. Ja nič, bomo šli pa bolj turistično. Smer se začne s ploščo z dobro petico (V+), ki je bila sicer vlažna, a nam ni predstavljala večjih težav. Sledil je kamin in več raztežajev v zajedi, vse v težavnosti od IV do V-. To je bila res luštna plezarija. Tik pred koncem zajede smo se namučili v štirici (IV), ki je bila po mojem mnenju najtežji del v smeri. Po izstopu iz zajede malo pavze in trenutek za orientacijo. Vsaka skica je bila drugačna, ene variante težje, druge lažje. Ja nič, gremo po lažji, itak naš čaka potem sedmica (VII, A0). Previsna sedmica je bila kar občudovanja vredna, ampak ima 9 klinov v 10 metrih. Ok to bo šlo, nimaš kej za razmišljat, sam greš, od kompleta do kompleta. Sledile so navpične plošče, pri katerih smo ubrali levo varianto in že smo bili na vrhu težjega dela smeri. Sledilo je še nekaj poplezavanja v desno čez škrbino in po policah do sestopne smeri čez Mali Viš. Zanimiv sestop s precej nove opreme (zajle in skobe) in že smo bili nazaj pri koči. 

Zaključna ocena: Smer je bila res lepa, pa tudi z Italijanoma smo se na koncu kar ujeli. Družba s Seba in Barbi je bila pa itak zakon.