Kovinarska v Veliki Mojstrovki (V/IV, 400m) ali Z Renato osvajava V. Mojstrovko

V četrtek na ferajnu, brez plezalnih planov za vikend, in brez prevelike tečajniške motivacije za iskanje alpinista. Hudič, ko ga moraš zbukirat že v ponedeljek prek fejsbuka za prihajajoči vikend.

In potem kliče v petek popoldne Matko, če gremo plezat v soboto? Valda! Skenslaš pohodniško-ledeniška-tura-pripravljalne plane in že pakiraš robo za plezarijo. Kam pa? V Veliko Mojstrovko, pa še Renata gre mogoče zraven. Super, z Renato že uigran tečajniški tim v Veliki Mojstrovki, dostop sestop prikladno kratka, smeri pa lepe, ravno prav dolge in razgledne.

V prvih raztežajih se sama še malo »ogrevam«, Renata kot da že cel teden trenira za ta vzpon, Matko pa suvereno v smer, ki jo je nazadnje lezel »v prejšnjem tisočletju«. Pa smo šli čez začetno polovico stene, kjer gre smer v glavnem skozi kamine, ki si zaslužijo oceno IV, pa potem malo v desno, mimo kotanje, potem pa končno naše plataste petice, ki jih Mihelič opisuje kot »čudovite odprte plošče«. Teh je bilo po Matkovem okusu čisto premalo, zame pa ravno prav. Še ena »podstrešna« prečka in prav lep (III) kaminast izstop, pa smo bili spet na soncu. Za vzpon smo porabili 5 ur, kar se nam je zdelo kar solidno. Sama smer je v primerjavi z Debelakovo malo bolj pokončna, pa podobno razgledna. Plezanje pa popestri še kak base jump skakalec, ki vuuuušššne v dolino mimo tebe. Kladiva smo nosili bolj za trening, ker se najde v smeri kar lepo število čisto spodobnih klinov. Prav pa pridejo tudi večji metulji oz. Matko je mojega »Zlatkota« moral nekam vtaknit skoraj da v vsakem raztežaju, al zato ker je bil res najbolj primeren, al zato da se mu ne bo tako poznalo da je nov, pa nisem prepričana. V avtu smo med naprintanimi skicami ugotovili, da bi bila bolj uporabna ta na roke narisana iz plezanje.net : (https://www.plezanje.net/forms/showURL.asp?l=sl&u=https%3A//www.plezanje.net/asp/getImage.asp%3Fid%3D3760), se pa da tudi z drugimi. Smo pa potem kar hitro odbrzeli z Vršiča, ker so nas začeli preganjati GoniPoniji, pivo je tudi v dolini čisto zasluženo.

Matko, Renata, hvala za super turo!

P.s.: Z Renato že iščeva alpinista še za zadnjo smer v Veliki Mojstrovki po naraščajoči težavnosti v vrsti (iz Slovenskih sten) Steber revežev 😉