Smer Debelakove na Veliko Mojstrovko

V zgodnjem nedeljskem jutru 5.julija smo se s so-tečajnico Renato in načelnikom alpinističnega odseka Rašice – Tilnom, podali pod vznožje Velike Mojstrovke. Budilka ob 4.15 ni bila zaman in skupaj še z nekaj sreče smo bili prvi v smeri Debelakove (IV+/IV, 450 m). Originalen vstop nam je oviralo manjše snežišče, tako da smo naredili obvoz, potem pa sledili, po opisih in anekdotah sodeč orientacijsko kar težki smeri. Z Renato sva pogledovali po skici in ob Tilnovih razlagah »videli« kje gre smer, najbolj se pa nama je dopadla njegova razlaga: »Moraš razmišljati kdaj in kako je ona to zlezla«. In res, leta 1932 ko je Mira Marko Debelak prvenstveno zlezla smer in ji dala ime, niso imeli nekih hudih plezalk, ki bi omogočale res nemogoče gibe. Mestoma krušljiva skala je še enkrat potrdila, da se je splačalo zgodaj vstati in da brez čelade ne gre hodit niti v dolini. Severna stena pa je poskrbela, da nam kljub zelo sončnemu dnevu med plezanjem ni bilo prav nič vroče, razen v kakšnem detajlu ali ob izbijanju klinov. Raztežaj za raztežajem je smer postajala bolj odprta in prepišna, tako da te kar malo stisne ko pogledaš »dol«, je pa v zameno ponujala res izjemne razglede. Ob premagani polovici smeri izza ovinka pogleda še čudovito ožarjeni Jalovec in je takoj lažje plezati. Smer ima recimo temu najtežji raztežaj, predzadnji pred vrhom, ki za spremembo ponudi zelo kompaktno skalo, tako da smo se tudi čez tisto kar uspešno prebili. Potem pa samo še zadnji raztežaj, čez rob stene in sva bili na soncu. Tam naju je čakal Tilen, s sidriščem narejenim čez pohodno pot, da smo še pohodnike malo opozorili nase. Na vrhu pa zaslužena malica in sestop v dolino po pohodni, gruščasti poti in še nekaj spusta po melišču in za ene malo borbe z borovci (eni še v dolino ne znamo prebrati smeri 😉).

Ob pivu smo zaključili, da je bila tura uspešna. Tilen je ocenil, da kljub najinemu začetnemu obiranju (nekako sva v dolino spustili in čevelj in klin, reševanje pa je terjalo časovni davek), nadaljevanje ni bilo tako »švoh«, in smo opravili celoten vzpon v dobrih šestih urah. Sedaj pa novim dogodivščinam naproti.